Zakon o malem delu brez socialnega dialoga

Jeraj: “Neprimerno je omejevati študentsko delo, ne da bi hkrati uredili druga področja.” Poslanke in poslanci na današnji 19. redni seji državnega zbora obravnavano predlog zakona o malem delu, ki ga je v obravnavo  zboru predložila Vlada RS. Stališče poslanske skupine Slovenske demokratske stranke je predstavila Alenka Jeraj.Objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran. ALENKA JERAJ: Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem! Zakon ima, podobno kot mnogi, ki jih pripravlja Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, dober namen, vendar pa je izvedbeno precej slab. Poleg tega ministrstvo tradicionalno slabo načrtuje finančne posledice, pa tudi ne vemo, na podlagi katerih analiz je prišlo do nekaterih podatkov oziroma upošteva neka obdobja tako imenovanih debelih krav oziroma leta, ko so nekatere stvari bile na najvišjem nivoju, in na podlagi tega načrtujejo tudi v prihodnje.Zakon ponovno kot nekateri drugi pod istim okriljem združuje tri različne skupine, z različnimi potrebami in značilnostmi posamezne skupine, torej, upokojence, študente in brezposelne. Ocenjujemo, da je zakon lahko veliko boljši, če je pisan in pripravljen za eno skupino, saj zajame vse variante in tudi specifike določene skupine. Predvsem pa bi pričakovali, da pri pripravi takega zakona ministrstvo opravi razgovore z vsemi tremi skupinami, za katere zakon pripravlja, prisluhne njihovim predlogom in nato tudi z vsaj približno usklajenim predlogom zakona pride v parlament. Vendar tudi tokrat Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ignorira tiste, ki jim je zakon namenjen. Nekateri govorijo o tem, da je socialni dialog umrl, da pogovora med socialnimi partnerji ni, in to kljub temu, da ste v koalicijski sporazum zapisali: “Za uspešno izvajanje vrne prožnosti je treba zagotoviti aktivno sodelovanje socialnih partnerjev ter pripravljenost zainteresiranih strani za sprotno sprejemanje zakonodajnih sprememb.”V pogovorih s predstavniki študentov in upokojencev, sindikatov, razen menda enkrat, upokojenci niso sodelovali oziroma so pogovori potekali na različnih nivojih, ko nekdo govori, drugi pa posluša, vendar ne sliši. Nekdo piše zakone, za katere pravi, da so namenjeni tem specifičnim skupinam, pa jih zraven ne povabi, ne prisluhne njihovim argumentom. To jih je očitno tudi združilo, da so skupaj nasprotovali in še vedno nasprotujejo Zakonu o malem delu. Podoben primer smo imeli pri Zakonu o subvencioniranem delovnem času. Z njim se niso strinjali delodajalci, sindikati, pripravili so proteste pred parlamentom. Minister je vztrajal, nekajkrat smo znižali sredstva v proračunu za ta namen, v nekaterih podjetjih podaljšali agonijo za nekaj mesecev, saj dnevno dobivamo informacije, da se podjetja, ki so bila deležna teh subvencij, zapirajo, da se uvajajo stečaji in odpuščajo delavci, ustanavljajo slamnata podjetja in podobno. Socialni sporazum, ki je bil sprejet v času prejšnje vlade, je že potekel in pričakovali bi od nove vlade, da bo s socialnimi partnerji dogovorila nov socialni sporazum, dogovorila način, kako se bodo pogovarjali in dogovarjali s socialnimi partnerji. Vendar tega dogovora ni, kar očitno za Pahorjevo vlado pomeni, da se tudi pogovarjati in dogovarjati s socialnimi partnerji ni treba. Na to v naši poslanski skupini ne pristajamo. V prejšnjem mandatu smo mnogo naporov vložili v to, da smo usklajevali predloge, ne samo s socialnimi partnerji, pač pa tudi s takratno opozicijo. Ker menimo, da je socialni dogovor o ključnih reformah in rešitvah potreben in tudi edini garant, da so rešitve potem za večino ustrezne in tiste najboljše.Delo študentov je danes urejeno v Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Verjetno bi zakon res potreboval nekaj izboljšav. Že s spremembami v preteklih obdobjih se je bistveno povečal nadzor nad delom študentskih servisov. Odpravljene so bile nekatere anomalije in nepravilnosti. Pred leti je za kratek čas zaživel celo način dodatnega poročanja o vseh izdanih napotnicah tudi Inšpektoratu za delo. Kasneje je bilo to sicer ukinjeno, verjetno predvsem zato, ker je šlo za ponovno papirno poročanje namesto morda elektronskega, ki bi povzročilo manj birokracije in manj dokumentacije, ki jo najbrž inšpektorat niti ni mogel obdelati. Vendar pa je bil to dober način, da je bil inšpektorat že v začetku, preden je bilo izvedeno študentsko delo, obveščen o tem, da tako delo poteka, in o vseh ključnih podatkih, ki so potrebni za to, da je nadzor nad tem dober.Nam se zdi neprimerno omejevati študentsko delo, ne da bi hkrati uredili druga področja. Ministrstvo namreč obljublja nove štipendije, vendar če zakona ni,  kljub temu, da je v normativnem načrtu vlade vpisan za leto 2010. Po prvotnem predlogu naj bi začel veljati že s 1. 1. 2011, nato je bila prestavljena uveljavitev na 1. 9. 2011. Glede na izkušnje pa se verjetno zna zgoditi, da bo še kam v prihodnost umaknjen, ker ugotavljamo, da so zakoni slabo pripravljeni, potem jim pa podaljšujemo čas uveljavitve zato, da bi v tistih kratkih mesecih uspeli zagotoviti vse kar je za uveljavitev zakona potrebno. Pred tem bo začel veljati zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, zakon o socialnih transferjih, s katerim ukinjate štipendijo za dijake, za mladoletne dijake. Po tej logiki bi bilo štipendij kvečjemu manj ne pa več, saj tudi pomemben del teh dijakov prejema danes še štipendije, pa jih v prihodnje očitno ne bo.V naši poslanski skupini menimo, da je področje študentskega dela nujno potrebno urediti, vendar pa se sprašujemo, ali je to prava pot. Podpiramo tudi predlog, da se študentsko delo bolj obdavči, zato da ne bo predstavljalo nelojalne konkurence, in da imajo iz tega naslova študentje tudi določene ugodnosti, jim teče delovna doba in podobno. Vendar pa se take stvari in take korenite spremembe delajo postopoma. Ne moreš v bistvu čez noč za 100% povečati obdavčitev, ker to pomeni problem tako za delodajalce kot za študente same. Zakon po našem mnenju sam po sebi ne bo imel študentskega dela in uredil tega področja, vsaj ne v tistem delu, kjer je največ zlorab. Nekaj o tem sem že povedala. Mnogo učinkoviteje bi to dosegli z ustrezno evidenco vpisov na visokošolske zavode, ko bi te evidence povezali in zaostrili pogoje za pridobitev statusa.Tudi spremembo davčne zakonodaje, se pravi že omenjena višja obdavčitev, vendar pa ne na enkrat, s 100% in več. Morda bi razmišljali o večji obdavčitvi dohodkov nad določenim zneskom, kajti s pretiranim omejevanjem študentskega dela bomo spet povzročili posojanje napotnic ali pa, da bo prišlo do tega, da se bo ponovno izplačevalo na druge manj obdavčene načine, se pravi, na potne stroške ali kaj podobnega. Predvsem pa seveda z ostrejšim nadzorom, če študentje delajo polni delovni čas in neprekinjeno več mesecev, obstajajo le elementi delovnega razmerja in bi delodajalec v skladu z zakonom o delovnih razmerjih moral skleniti pogodbe o zaposlitvi. Kot rečeno, če bi ostala v veljavi poročanje študentskih servisov direktno na inšpektorat, bi verjetno te stvari lahko pravočasno ugotavljali in bi inšpektorat iz prve roke imel tudi te podatke.Nadzor je sploh tisti, kjer smo najboljši v tej državi. V zakonih ponavadi sicer imamo predvidene sankcije in ustrezno kazensko odgovornost, vendar pa to v zelo slabi meri realiziramo. Ministrstvo bi se verjetno moralo vprašati tudi, kako je mogoče, da je v letu 2009 – 47 študentskih servisov za 12 milijonov evrov in z 250. zaposlenimi izvedlo vse postopke za študentsko delo za 150 tisoč dijakov in študentov, medtem, ko zavod za zaposlovanje, kamor sedaj prenašamo to delo, z 900 zaposlenimi za 45 milijonov evrov izvedbe postopke za 100 tisoč brezposelnih. Sedaj ta zavod dodatno obremenjujemo, kljub temu, da ves čas govorijo, da so njihove, torej da delajo s premalo ljudmi in večina državljanov ga prepoznava kot neučinkovitega ali pa vsaj bolj slabo učinkovitega. Namreč, že sedaj po veljavni zakonodaji je možno, da tudi Zavodi za zaposlovanje posredujejo študentsko delo, vendar se seveda to ne dogaja, kajti učinkovitost je kot rečeno, zelo slaba in seveda se bo tisti, ki pač se za tako delo odločil, odločil za tisti servis ali pa tisto organizacijo, ki mu to najhitreje naredi. In verjetno bi lahko bolje izkoristili sistem, ki ga imamo in okrepili, kot rečeno, nadzor, da ne bi prihajalo do zlorab. Sindikati opozarjajo, da predlog zakona o malem delu ni namenjen ureditvi študentskega dela, saj bi ga lahko uredili drugače. Tudi oni so podali nekaj predlogov. Ampak bo delodajalcem omogočil predvsem izkoriščanje delavcev. Pritisk na redno zaposlene in zniževanje cene njihovega dela. Zgledujemo se po Nemčiji, kjer se je zaposlilo le 10% tako imenovanih malih delavcev, kar pomeni zelo malo vplačnikov v obe blagajni, ki sta vsak dan bolj prazni, torej pokojninsko in zdravstveno blagajno. Zakon omogoča delo preko inštituta malega dela tudi upokojencem. Zagotovo ga bodo potrebovali, ko boste zamrznili pokojnine, da bodo prišli iz meseca v mesec, vendar pa bodo imeli najbrž ne malo težav, ko bodo stali v vrsti pred okencem na zavodu za zaposlovanje za triurno košnjo trave pri sosedu.Obremenjujete ponovno delodajalce. Nalagate jim cel kup opravil, ob tem pa pravite, da bo zakon razbremenil podjetja. V resnici, kot z mnogimi drugimi povečujemo administracijo, kar bo zahtevalo dodatne kapacitete in nove ljudi na zavodih za zaposlovanje.Predvidevamo ponovno izgradnjo novega informacijskega sistema za 2 milijona evrov. Tudi to srečujemo v vsakem zakonu. V nadaljevanju sicer vsakoletno vzdrževanje ne bo bremenilo proračuna, ampak naj bi bilo financirano iz malega dela. Vendar pa izkušnjah, če informacijski sistem ne deluje in ni zagnan pravočasno in vsaj poskusno nekaj časa ne teče se zgodi računalniški mrk, ali kako bi temu rekli, in si naredimo in nakopljemo še več težav.Predlog zakona tudi zelo podrobno določa kaj mora vsebovati besedilo javnega razpisa, na katerem bodo kandidirale organizacije, ki bodo hotele dobiti status pooblaščene organizacije za posredovanje dela, vse o tem, kako bo komisija odpirala vloge in podobne malenkosti. Med tem, ko druge zelo pomembne stvari prepušča podzakonskim predpisom, na primer pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti posredovanja malega dela, ki bo podrobneje predpisal pogoje za pridobitev dovoljenja za posredovanje malega dela, pogoj za podaljšanje, trajanje dovoljenja, način obračuna stroškov, ki se prizna organizaciji na način finančnega in drugega poročanja, skratka cel kup drugih stvari urejamo potem v podzakonskih aktih.Predlog predvideva tudi ustanovitev dveh novih institucij oziroma skladov, s katerimi bo moral nekdo upravljati, kamor naj bi se stekali prihodki od koncesij, ki naj bi bili namenjeni za sofinanciranje štipendij za delovanje študentske organizacije, izvajanje projektov, izvajanje aktivne politike zaposlovanja in tako naprej. Da sklada ne bosta le skrbnika koncesijskih dajatev, sredstev, ampak neka nova inštitucija, napeljuje navedba, da bodo prihodki obeh skladov poleg dajatev iz malega dela lahko tudi prihodki iz javnih sredstev, iz sredstev evropskih skladov in donacije. Ustanavljamo tudi nov rizični sklad, strokovno komisijo, ki bo sicer o predlogu zakona to delala v času rednih zaposlitev in ne bo potrebno dodatnih zaposlitev. Vendar pa po izkušnjah to ponavadi preraste v nekaj drugega, zato se sprašujemo zakaj potrebujemo še tri sklade in dodatno komisijo. Ali je to spet neka nova poenostavitev in racionalizacija?Zakon prinaša novo administracijo. V 36. členu imamo cel kup evidenc, in kaj vse v teh evidencah bo. Nove inštitucije, zapleten način, ki bo zahteval nekajkrat več operacij kot jih imamo danes. Namesto, da bi sistem poenostavljal ga komplicira, zaradi česar se najbrž tudi delodajalci ne bodo v taki meri odločali za to obliko, podobno kot ne zaživijo tudi druge oblike, skrajšan delovni čas in podobno, ker jih zraven obremenjujemo s cel kup administracije.Pri zakonu o malem delu je potrebno povedati dve stvari. V naši poslanski skupini se strinjamo, da je nujno potrebno na nek način urediti študentsko delo, bolje nadzorovati, kaj se dogaja na študentskih servisih. V zvezi s tem smo tudi sami sprejeli nekaj ukrepov, ko smo to možnost imeli. S temi ukrepi in s temi koraki bi bilo potrebno nadaljevati. Predvsem pa nas moti, da so izključeni socialni partnerji iz pogovorov. Zagotovo bi bil zakon veliko kvalitetnejši, če bi bil dosežen dogovor z vsemi tistimi, za katere ministrstvo zakon piše, torej z upokojenci, študenti in brezposelnimi.