Zakon o malem delu bo ponovno udaril po žepu slovenske davkoplačevalce
torek, 16. 11. 2010V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.
ALENKA JERAJ: “Hvala za besedo. V poslanski skupini SDS zakona o malem delu ne bomo podprli. Zavedamo se sicer, da je to področje treba urediti, vendar je inštitut malega dela že sedaj v zakonodaji in če ga ljudje in institucije ter delodajalci ne koristimo, bi se bilo treba vprašati, zakaj je temu tako. Ali so pravila nedorečena, preveč zakomplicirana, premalo jasna, je preveč obdavčeno, skratka, pravo vprašanje bi bilo, zakaj ni zaživelo in kaj lahko izboljšamo.
Glavni očitek z naše strani zakonu je, da pod istim okriljem združuje tri različne skupine, z različnimi potrebami in značilnostmi, že omenjene upokojence, študente in brezposelne. Pogosto slišimo, da je študentskega dela preveč, da odžirajo zaposlitve, da bi bilo lahko, če bi bilo manj študentskega dela, več zaposlenih. Vse to drži in s tem nimamo težav, tudi ne s tem, da se poostri nadzor, da se tudi takšno delo dodatno obdavči in da se upošteva v pokojninsko dobo.
V času naše vlade je bilo v tej smeri narejenih kar nekaj korakov, kar je prineslo tudi zmanjšanje števila izdanih napotnic, večji nadzor in nižje zaslužke za koncesionarje oziroma študentske servise in posredovalnice dela. V tej smeri bi morali nadaljevati in ne na glavo postavljati celotnega sistema, ob tem, da ne vemo kaj natančno bo prinesel, in se ministrstvo tolaži s tem, da če bodo problemi, bomo pa zakon spremenili. Avstrija in Nemčija sta ga že nekajkrat dopolnjevali in spreminjali, pa še vedno ni dober. Kajti, slabe rešitve, ki jih vpelješ, potem težko popraviš, poti nazaj pa seveda ni.
Že po sedanji ureditvi bi lahko začasno ali občasno delo upoštevali v pokojninsko dobo, to bi lahko uredili s pokojninsko reformo oziroma v pokojninski zakonodaji, ki jo ravnokar sprejemamo. Tu pa ministrstvo po eni strani želi podaljševati delovno dobo, ko pa smo predlagali izjemo, ki bi prinesla ohranitev domačih in umetnostnih obrti, pa so bili proti našemu predlogu. Upokojenci imajo že zdaj možnost delati po podjemnih pogodbah, za brezposelne bi to lahko uredili v zakonu o urejanju trga dela. Omejevanje študentskega dela, brez tega, da uredimo tudi druga področja, drugo zakonodajo, je velik problem. Zakon je povezan z zakonom o štipendiranju, ki bo prav tako deležen velikih sprememb, vendar takšen, kot je, sicer še v razpravi, ne bo izpolnil obljub ministrstva. Zakon je v usklajevanju v parlamentu, torej v postopku ga še ni, čeprav je bil v normativnem programu vlade predviden že za leto 2010 in bi moral začeti veljati s 1. 1. 2011. Samo na obljube vlade, da bo štipendij več in kaj vse se bo zgodilo, se je precej težko zanesti in v opoziciji vladi ne verjamemo, dokler dobrih rešitev tudi ne vidimo. Zlorabe pri opravljanju študentskega dela bi se lahko odpravile z večjim nadzorom, predvsem pa s poenoteno evidenco vpisa, preprečevanjem navideznih vpisov in tudi poostritvijo pogojev za pridobitev statusa. Več štipendij bi lahko dosegli tudi z drugačnim načinom delitve koncesijske dajatve, kar bi bilo dobrodošlo za odpravljanje anomalij in neupravičenega koriščenja denarja s strani študentskih organizacij, čeprav ne želim posploševati, ker vsi ne delajo slabo, vendar, smo spet pri nadzoru, ki je očitno slab. Ampak, to je sprememba, ki je možna tudi že v veljavni zakonodaji, možno je tudi plačevanje prispevkov, vendar pa je treba to narediti postopoma ne pa pretiravati, in s 14% obremenitve preiti na 32% oziroma jo povečati za več kot 100%. Lahko bi uvedli tudi večje obdavčenje dohodkov nad določenim zneskom, saj bo pretirano omejevanje verjetno spet povzročilo posojanje napotnic, izplačevanje na druge in posluževanje drugih metod, torej potne stroške ali kaj drugega, kar je manj obdavčeno.
Ministrstvo, torej, zakon prinaša tudi nove obveznosti, dodatno administracijo ustanavljanja skladov, komisij, delovnih skupin, ki kar nekaj stanejo, tudi nov informacijski sistem. Ne bi želela omenjati kakšnega drugega razpisa, ko smo uvedli nov sistem, ki ne funkcionira. In ne samo to, da bomo temu namenili 2 milijona evrov, potem bomo še na letni ravni morali temu namenjati do 600 tisoč evrov. In strokovnjaki, ki bodo svetovali in podobno. To se bo sicer financiralo iz malega dela, seveda, če bo malega dela res toliko in prihodkov res toliko, kajti ministrstvo je finančne kalkulacije delalo na leto 2008, ki je bilo izjemno v vseh pogledih, in zato tudi takšni prihodki iz teh naslovov.
Država mora ustvarjati pogoje za normalno delo, za razvoj gospodarstva, z ukrepi in zakoni, ki jih ta vlada pripravlja pa vsakič samo bolj obremenjuje delodajalce, ob tem, da ves čas govorijo o potrebi po razbremenitvi. Kot rečeno, v poslanski skupini zakona ne bomo podprli.”O zakonu o malem delu je spregovoril tudi poslanec SDS Marijan Pojbič.