Zakon o gospodarskih družbah lahko pomaga pri oživitvi gospodarstva

Namen zakona je omejevanje veriženja nekaterih poslovodstev in lastnikov, ki nenehno izstopajo iz propadlih zgodb in ustanavljajo nova podjetja. Poslanke in poslanci so na redni seji državnega zbora obravnavali predlog zakona o dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah. Stališče PS SDS je predstavil mag. Andrej Vizjak.

MAG. ANDREJ VIZJAK: “Spoštovana ministrica, spoštovane kolegice in kolegi! V Slovenski demokratski stranki pozdravljamo in podpiramo namen tega zakona, ne nazadnje smo tudi že v preteklosti sami vložili podobne oziroma predlog sprememb insolventne zakonodaje z istim namenom, torej z omejevanjem veriženja nekaterih poslovodstev in lastnikov, ki nenehno izstopajo iz propadlih zgodb in s celo kožo, med tem ko delavci in upniki ne, in seveda ustanavljajo nova in nova podjetja in temu ni konca. Torej ta zakon ima podoben cilj, podoben namen, zato ga pozdravljamo in ga bomo tudi podprli v prvem branju, kajti mislimo, da je potrebno nadgraditi obstoječo zakonodajo. Seveda moramo imeti pa pri gospodarski zakonodaji vedenje, ko jo spreminjamo, da ko gremo v neko restriktivnost, ne smemo hkrati omejevati proste gospodarske pobude na strani, ki nam lahko ne nazadnje tudi pomaga pri oživitvi gospodarstva, zato pri takem tehtanju je potrebno imeti selektivne rešitve, da zadenejo tiste, ki so jim namenjene ne pa tudi druge primere in jaz mislim, da so te rešitve kot so zasnovane, gredo v tej smeri, saj s tem obrnjenim dokaznim bremenom ne velja to za vse povprek, temveč za tiste, ki ne morejo dokazati, da niso bili pri tem soodgovorni. Torej, s temi rešitvami, s katerimi se trudimo spremeniti in omejiti veriženje oziroma neke vrste, torej sedaj omogočanje ljudem, ki pripeljejo podjetje v stečaj ali v prisilno poravnavo, da zaradi trikov, ki jih poznajo in ki jih poznajo tudi svetovalci, ki svetujejo v teh insolventnih in tudi insolventnih postopkih, da pridejo pravzaprav v celo kožo ven. Ti najbolj odgovorni pridejo najbolj s celo kožo ven iz teh stečajev in prisilnih poravnav, imajo kapital in osnovo za ustanovitev drugega podjetja, ostanejo pa ruševine za takimi podjetji, po navadi na plečih delavcev in upnikov. In ti poizkusi spremembe zakonodaje gredo v smeri, da želimo v parlamentu z omejitvami narediti nekaj, kar bi morala narediti sodišča. Namreč v kolikor so utemeljeni sumi zlorab položajev oziroma tudi odgovornosti posameznikov bodisi poslovodstev bodisi lastnikov za to, da je prišlo do oškodovanja premoženja družbe, s tem tudi upnikov delavcev, potem bi taki ljudje morali iti v prvi meri po nekih razmeroma učinkovitih in kratkih postopkih pred sodnika in doživeti, ne vem, v pol leta, v enem letu nek sodni epilog. In če bi jim bila določena neka normalna kazen za to škodo, ki so jo povzročili, potem že tako ali tako po sedanji zakonodaji ne morejo biti več na najodgovornejših mestih, ker to že sedanja zakonodaja preprečuje. Seveda ker se pa nič ne zgodi, ker imamo teh tako imenovanih tajkunov več kot dovolj, niti enega dokončnega kaj šele pravnomočnega sodnega postopka zoper njihovo odgovornost in njihove zlorabe, se pa seveda potem porajajo v tem parlamentu poizkusi, kako zakonodajalsko to omejiti, da bi naredili mi nekaj ker bi morali verjetno narediti v sodni veji oblasti. Torej v Slovenski demokratski stranki pozdravljamo ta ponoven poizkus, upamo da bo rodil kakšno rešitev. Ne nazadnje tudi ministrica, če sem jo prav razumel, načeloma podpira rešitev tega problema, ne podpira pa konkretnega načina reševanja tega problema. Omenjala je tukaj pravzaprav tudi nekatere težave povezane z družbami v večinski državni lasti in mislim, da bi se ta problem družb v večinski državni lasti lahko rešil na drugi način, da bi aplikacija v Zakonu o gospodarskih družbah samo, zaradi ščitenja državnega lastništva bila, ni povsem na mestu, zato menim, da bi nadaljnji postopek tega zakona omogočil iskanje tudi učinkovitih rešitev in zato ga bomo v Slovenski demokratski stranki podprli.”