Zakon o davčnem postopku bi finančno razbremenil slovensko gospodarstvo
četrtek, 4. 3. 2010V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni lektoriran.
MAG. ANDREJ VIZJAK: “Torej spoštovani podpredsednik, kolegice in kolegi! Državna sekretarka, hvala lepa za besedo in možnost, da predstavim ta, po moji oceni pomemben zakon. Uvodoma naj izrazim razočaranje, da sem ob prebiranju dnevnega reda te, sicer februarske seje, ki poteka v začetku marca, z razočaranjem ugotovil, da vlada ni predlagala in da na tej seji ne bomo obravnavali nobenega zakona, nobenega ukrepa tako imenovane izhodne strategije, strategije, ki bi popeljala Slovenijo hitreje iz brezna in nezavidljive situacije tako glede javnih financ kot seveda gospodarske situacije. Kljub temu, da se je vlada hvalila s tem, da je predlagala hitro, ena med prvimi, izhodno strategijo, pa v tej implementaciji tistega akademskega besedila zopet zataji in videti je tudi, da bo zatajila v prihodnje. Saj tudi na napovedani marčevski seji ni nobenega izmed ukrepov izhodne strategije. Namreč za naslednji teden imamo sklican Odbor za gospodarstvo in finance in razen, če slučajno ne misli vlada, da je zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti del izhodne strategije, ni nobenega drugega ukrepa.
Zato to počnemo v opoziciji. Tudi ta zakon, katerega imamo danes na mizi, je zakon, ki bi razbremenil slovensko gospodarstvo. Ne v finančnem ali davčnem smislu, temveč v administrativnem smislu. Tudi to je denar za podjetja. Vsak čas, vsak nepotrebni birokratski posel ali opravilo podjetjem pomeni stroške in denar in jim zmanjšuje konkurenčnost. Mi smo že nekajkrat poskusili s temi predlogi prepričati vlado, da velja prisluhniti takim predlogom, da velja analizirati in če ne sprejeti, pa vsaj predlagati nekaj boljšega drugačnega v smislu administrativne razbremenitve gospodarstva. Vendar žal vlada ne dela kaj veliko na tem področju. Torej s tem predlogom zakona želimo bistveno zmanjšati administrativno obremenitev slovenskih podjetij in posledično tudi nadgraditi njihovo konkurenčnost. Cilj spremembe in dopolnitve Zakona o davčnem postopku je pravica in do možnosti enotnega nakazila vseh davčnih obveznosti na skupni račun in njihova kasnejša delitev po ustreznem ključu. Namesto, da podjetja delijo in preko različnih nakazil servisirajo državne blagajne, tako proračunske kot ostale, naj bi to poslej storili uradniki. Podjetja naj bi nakazala sredstva na enotni račun, torej isto višino kot doslej, vendar samo z enim nakazilom. Analiza namreč kaže, da prispevki za samostojne podjetnike se plačujejo na različne račune, kar tri za zaposlene, pri njih, pa na štiri oziroma pet, tako da se kaj kmalu zgodi, da je takšnih nakazil tudi do 10. Čemu torej ne razbremeniti podjetij, če se seveda da in mora se dati, saj je usmeritev Evropske unije že iz leta 2007 ta, da je potrebno znižati administrativna bremena za 25%. Tej zavezi je pritrdila tudi slovenska vlada, vendar z nobenim dejanjem doslej resno ni posegla in implementirala te zaveze. Torej, iz poročila in mnenja vlade sledi, da je vlada ustanovila neko delovno skupino, ki dela na teh poenostavitvah in na predlogih in žal ugotavljam, da ukrepov konkretnih v zvezi s temi posodobitvami ni ali pač. Zato sprašujem državno sekretarko kaj v zvezi s tem tudi namerava vlada narediti, če že ima odklonilno stališče do tega predloga?
