Zakon o bančništvu bi izboljšal upravljanje bank

Cilj zakona je preprečiti konflikt interesov članov organov upravljanja in nadzora poslovnih bank. Poslanska skupina SDS je v parlamentarno proceduro vložila novela zakona o bančništvu.

Poglavitna cilja predlaganega zakona sta:
–        preprečiti konflikt interesov članov organov upravljanja in nadzora poslovnih bank (predvsem bank v večinski državni lasti);
–        zmanjšati možnost konflikta interesov članov organov upravljanja in nadzora finančnih družb, ki delujejo v tujini in v katerih imajo prevladujoč delež banke s sedežem v Republiki Sloveniji.

Najbolj celovito in učinkovito preprečuje konflikt interesov Kodeks upravljanja javnih delniških družb (Kodeks). Ostali pravni in drugi akti so precej neceloviti in pomanjkljivi, kar povečuje možnost zlorab. Vendar je uporaba Kodeksa obvezna le za javne delniške družbe, medtem, ko je za družbe katerih delnice ne kotirajo na organiziranem trgu vrednostnih papirjev (borzi), njegova uporaba zgolj priporočljiva. Bančništvo je še posebej pomembna in občutljiva panoga, kjer je možnost nepravilnosti še posebej velika in ima velike posledice. Zato bi morali za člane organov upravljanja in nadzora veljati najvišji standardi, torej obvezna uporaba Kodeksa, tudi, če banka ni javna delniška družba, kar predlog zakona tudi uvaja.

Še posebej je pomembno, da člani nadzornih svetov bank nimajo pomembnih poslovnih stikov z družbo, ki jo nadzorujejo. Gre tako za neposredne, ter predvsem za posredne poslovne stike, v obliki člana uprave družbe, ki od banke, ki jo hkrati tudi nadzoruje, pridobi posojilo za to družbo. Zakon o bančništvu in  Sklep Banke Slovenije o skrbnosti članov uprave in članov nadzornega sveta bank in hranilnic, poslovnih stikov sploh ne omenjajo. Predlog tega zakona zato določa, da banka razkrije vse neposredne in posredne poslovne stike članov nadzornega sveta z banko, ki jo nadzorujejo. Razkrite morajo biti tudi vse pomembne sestavine poslovnega stika (npr., če banka odobri posojilo, so to višina posojila, obrestna mera, ročnost in način zavarovanja). S tako rešitvijo se sicer krši bančno tajnost, vendar je v primeru poslovnih stikov med nadzornikom in banko, ki jo nadzoruje, javni interes po razkritju takih poslov pomembnejši od bančne tajnosti. Bančni škandali, ki lahko nastanejo zaradi takih poslovnih stikov, lahko zamajejo zaupanje v bančni sistem ter ogrozijo celotno javnofinančno stabilnost (npr. odobrena posojila bančnim nadzornikom za menedžerske prevzeme družb, v katerih so bili člani uprave). Zato je ta izjema od bančne tajnosti upravičena. Namen predlagatelja zakona je, da se ti poslovni stiki čim bolj omejijo in zmanjšajo, zato je predlagana zakonska določba, ki določa razkritje vseh poslovnih stikov. Opozoriti je potrebno tudi, da pri določbi v Kodeksu, ki prepoveduje pomembne poslovne stike, ni jasne definicije, kdaj se smatra, da so ti poslovni stiki pomembni. Zato se v predlogu zakona določa, da za člane uprav in nadzornega sveta poslovnik bank, te kriterije predpiše Banka Slovenije.      

Predlog zakona sledi načelu etične poslovne kulture in odgovornega ter kakovostnega upravljanja poslovnih bank, zlasti tistih, ki so v večinski državni lasti.