Zakon Majde Širca na RTV prinaša norišnico

Z novim zakonom se bodo posamezniki lahko polastili družbene lastnine. Poslanec SDS Aleksander Zorn je na poslanskem večeru, ki ga je imel v Trzinu, spregovoril o slovenski medijski zakonodaji, večji del pogovora z občankami in občani pa je bil namenjen zakonu o RTV Slovenija in prihajajočem referendumu.

Poslanec SDS je izpostavil, da je povsem normalno, da si vsaka vlada želi korektnega poročanja o njenem delu, vendar pa je pri nas korektnost podvržena mnogim kriterijem. Vzrok je po mnenju poslanca v tem, da so nekateri  novinarji že v času študija svojevrstno ideološko preparirani, pri čemer jim je ob študiju na »nekdanji Dolančevi valilnici kadrov« vsajeno osnovno razlikovanje med levico in desnico, ki temelji na napačnih predpostavkah, ki so, da naj bi »desnica izvirala iz grdega izkoriščevalskega kapitalističnega sveta« medtem ko je »levica iz naprednega sveta socialne enakosti in socialne demokracije.« Ob tovrstnem interpretiranju sveta se daje povsem na stran, da je situacija v Sloveniji zgodovinsko specifična, da je SDS – ki je na desnici – sprva imela socialdemokracijo v imenu, slovenska levica pa je bolj kvazilevica, saj ne izvira iz evropskih korenin, temveč iz partije.

Tudi zaradi tovrstnega nepravilnega prepričanja, ki je »vsajeno v novinarje«, so novinarji ideološko prepričani, da je bila Janševa vlada deviacija v slovenski zgodovini, ne pa nekaj povsem normalnega. Tudi tu, po mnenju poslanca Zorna tiči vzrok, da je na nekdanjo vlado toliko raznovrstnih medijskih in drugih napadov  ter pritiskov.

Poslanec je opozoril, da Janševa vlada ni izvedla kadrovskih čistk na javnem zavodu RTV kot skušajo nekateri napačno prikazati. Prav tako ni bilo nasilnih kadrovskih menjav, temveč se je odgovornim iztekel mandat in so njihova mesta zato prevzeli drugi. Na televiziji pa je ostalo vseh 2000 uslužbencev, ki so bili tam že pred nastopom Janševe vlade, od katerih je po mnenju poslanca Zorna glavnina naklonjena sedanji vladi. Zorn je izpostavil tudi, da je eno izmed bolj problematičnih dejstev za leve stranke to, da se je z menjavo na vodstvenih mestih na RTV začelo prikazovati tudi tiste teme, ki vladajoči koaliciji niso povšeči – kot je na primer razkrivanje povojnih grobišč.

Aleksander Zorn je izpostavil, da je Zakon o RTV Slovenija pravzaprav »ideološka zaveza koalicije, zato je govoričenje o tem, da je zakon strokovnjaški, popolnoma deplasirano«. Poudaril je še, da so tehnikalije tipa: koliko ljudi bo sedelo v programskem svetu zanj osebno manj pomembne,  je pa precej bolj pereča sprememba statusa RTV. »RTV bo s spremenjenim statusom postalo podjetje in ne bo več javna ustanova, in temu podjetju mi vsi plačujemo RTV prispevek, kar znese 90 milijonov evrov letno,« je poudaril poslanec. Opozoril je, da je RTV edina ustanova, kateri plačujemo »davek« vsi Slovenci. Poudaril je, da bo javni zavod RTV po novem zakonu »družba, ki bo morala ustvarjati profit, hkrati pa jo bomo morali financirati še davkoplačevalci.« Po njegovih besedah bo na podlagi Šircinega zakona, ki predvideva statusno obliko »sui generis«, ki v slovenski zakonodaji ne obstaja in je »bukovo železo«, RTV zapadel v organizacijski kaos, zavod se bo eno leto ukvarjal sam s sabo, ob tem pa ne bo zmogel izvajati niti svoje osnovne funkcije.

Poslanec je še dejal, da je po takoimenovanem Grimsovem zakonu RTV Slovenija prvič v zgodovini poslovala pozitivno, po Šircinem zakonu pa si bo dobiček delila petčlanska uprava, »in to na podoben način, kot se dogaja v tajkunskih podjetjih, gospodarskih družbah, delniških družbah.« Ob tem je še dodal, da »smo desetletja plačevali naročnino, sedaj pa bodo lahko to na prefinjen način olastninili.«

Nenazadnje je še izpostavil, da so poslanci SDS v različnih razpravah na vse tovrstne dileme opozarjali in jih z ustreznimi amandmaji skušali preprečiti, a je koalicija kot valjar vse predloge povozila.

V razpravi z občinstvom pa so se odprle še nekatere zanimive dileme, povezane s komercializacijo javnega zavoda, s parlamentarnim tretjim programom in neposrednim prenosom sej, z video-arhivskimi gradivi, ki jih hrani RTV, pa tudi z vprašanji novinarstva kot morebitnega lakajstva vladajoči politiki in novinarstva kot pomembne četrte veje oblasti.