Zakon, ki bi omejil visoke nagrade vodilnim

Na 8. redni seji DZ so poslanci razpravljali o predlogu zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize. Stališče poslanske skupine SDS je predstavil poslanec Rado Likar. Dejal je, da je več kot očitno, da se ljudje niso pripravljeni prostovoljno odreči materialnim ugodnostim, in tako se je v Sloveniji nagrajevanje poslovodstva vse od osamosvojitve dalje močno povečalo  “Predvsem v času finančne in gospodarske krize se postavlja vprašanje, kako je mogoče, da imajo vodilni v podjetjih tako visoke dohodke in nagrade in to celo v primerih, ko njihovim podjetjem ne gre dobro oziroma propadajo,” se je vprašal Likar. Po njegovem je dejstvo, da je izvajanje vladnih priporočil o višini določanja dohodkov poslovodstev v podjetjih, ki so v večinski državni lasti, pa tudi poslovodstev v finančnih institucijah ter podjetjih, ki so oziroma še bodo za reševanje krize prejela sredstva od države, v praksi težko nadzorovati in se ta priporočila praktično ne izvajajo. Kot primer je navedel nadzor nad izvajanjem ukrepov subvencioniranja skrajšanega delovnega časa, ki prepoveduje delodajalcem izplačevanje nagrad članom vodstva in nadzornega sveta, kar se je v praksi že pokazalo. Likar je poudaril še dodatno težavo, ki je v tem, da so plače in nagrade poslovodstev predmet številnih pogodbenih razmerji med podjetji in omenjenimi osebami ter so tudi iztožljive. Dodal je:”Po drugi strani pa podatki prejemkov poslovodstva niso javni in vlada nima vpogleda vanje.”

Mnenje poslanske skupine SDS je, da bi ta zakon lahko pripomogel k reševanju problematike pretiranega in ekscesnega nagrajevanja poslovodstev, ki smo jim priča še posebej v času finančne in gospodarske krize. Likar je pojasnil: “Zakon bo delno pripomogel k temu, da si slabi menedžerji ne bi izplačevali pretiranih in ekscesnih nagrad, posebno še v primeru neuspešnega poslovanja.” Predlog zakona med drugim predvideva dodatno obdavčitev plač oziroma nadomestil v delu, ki presega znesek 12.500 evrov bruto. Poslanci SDS menimo, da bi bila ustreznejša določba, da bi dodatno obdavčili vse prejemke iz delovnega razmerja, ki jih dosegajo zavezanci, se pravi fizična oseba, ki vodi posle poslovnega subjekta ali nadzoruje poslovni subjekt pravne osebe, katerih večinski lastnik je država in ki so od države prejeli poroštvo ali sredstva za blažitev finančne in gospodarske krize in presegajo plačo predsednika Vlade Republike Slovenije. Kot je povedal Likar, bi bilo primerno tudi, da bi se med zavezance za plačilo tega davka vključilo tudi vodilne, ki vodijo državno SID banko ter stečajne in likvidacijske upravitelje, saj so njihove nagradev nekaterih primerih previsoke glede na rezultate in zato tudi neetične. V poslanski skupini SDS smo prepričani, da bi zakon moral veljati trajno in ne samo za čas do konca veljave državnih poroštev ter drugih ukrepov za blažitev posledic svetovne finančne in gospodarske krize.

Poslanec Likar, ki je predstavil stališče poslanske skupine SDS, je še povedal, da je predlog zakona korak naprej k omejevanju izplačil dohodkov in nagrad poslovodstev, ki vodijo posle ali nadzorujejo poslovne subjekte, kjer ima država prevladujoč vpliv ali pravne osebe, ki od države prejemajo kakršno koli pomoč za blažitev krize in ki so posebno v primeru slabega poslovanja neetične. Zaradi tega bodo zakon v poslanski skupini SDS podprli.

Poslanec Jožef Jerovšek pa je pojasnil, da je to način, da bi vsaj delno omejili izplačevanje neverjetnih plač. Hkrati je Jerovšek izrazil bojazen, da so predlagatelji zakona to naredili kot lepotni popravek, saj imajo očitno dvojno moralo. Pri tem se sklicuje na tisti zakon, kako se ne sme podaljševati tajkunskih kreditov, za katerega se je na koncu izkazalo, da imajo tisti, ki so bili najbolj glasni, skrita podjetja v tujini in so prav tako deležni, praktično nezavarovanih, takjunskih kreditov. Jerovšek je potrdil podprtje tega zakona, saj kot je dejal, je potrebno narediti nek limit plač v državni upravi ter državnih podjetjih.