Zakaj vlada ne implementira evropske železniške zakonodaje?
petek, 26. 3. 2010Objavljamo magnetogram, ki ni lektoriran!
BRANKO MARINIČ: Hvala lepa za besedo. Lepo pozdrav vsem skupaj. Spoštovani minister za promet. Kar nekaj besed je danes že bilo v tem parlamentu na temo o železnicah, pa naj bo tudi moje današnje poslansko vprašanje v zvezi s Slovenskimi železnicami. Sloveniji grozi ustavitev kohezijskih sredstev zaradi nespoštovanja evropske železniške zakonodaje. O tem ste se 16. marca letos pogovarjali z evropskim komisarjem za promet. Slednji je povedal, da bo v postopku kršenja zakonodaje na tem področju obravnaval vse države enako in pošteno. Gre torej za 21 držav. Seveda je med temi 21 državami Slovenija verjetno med tistimi manjšimi, če ne celo najmanjša in prav Sloveniji bi lahko vzeli, velikim verjetno nimajo kaj.
Zanima me, kaj konkretno krši Slovenija, ki se ji očita nespoštovanje železniške zakonodaje. Zanima me tudi za kakšno višino sredstev gre. Omenja se namreč kar visok znesek. To za Slovenijo ogromno pomeni, 440 milijonov evrov in seveda zanima me tudi, kakšne aktivnosti peljete na vašem ministrstvu, da do ustavitve kohezijskih sredstev ne bi prišlo. Torej gre za pomembne zadeve, ki bi jih v sedanjem času in pa v sedanjih razmerah bilo obravnavati prioritetno, zato sem prepričan, da boste pri mojih konkretnih vprašanjih tudi konkretno odgovorili, da bi tako parlament dobil jasne odgovore na jasno zastavljena vprašanja. Gre za, ponovno poudarjam, za pomembne stvari in zato tudi pričakujem konkretne odgovore. Hvala v naprej.
DR. PATRICK VLAČIČ: Hvala predsedujoči. Najprej dovolite še enkrat, da izrazim zadovoljstvo in veliko veselje za tako podporo zakonu, ker mislim, da je res pomemben in, da bo bistveno izboljšal vlaganje v železniško infrastrukturo v naslednjih letih, to kar danes državni zbor sprejel, se mi zdi kar en zgodovinski dogodek.
V okviru izvajanja prvega železniškega paketa, se Sloveniji očita pri prenosu direktiv kršitve na naslednjih področjih. Neodvisnost bistvenih funkcij je prva stvar. Komisija meni, da kljub normalnemu prenosu funkcije, odločanje o zaračunavanju uporabnin za uporabo infrastrukture na našo javno agencijo za železniški promet. Upravljavec je še vedno preveč vključen v ta proces in sicer preko priprave voznih redov. Pri čemer se ne izvajajo zaščitni ukrepi, ki bi zagotovili, da so deli družbe, ki so vključeni v bistvene funkcije, neodvisni od delov, ki izvajajo druge dejavnosti Slovenskih železnic, berite prevoznika. Ukrep na tem področju bo, da bomo ta del upravljavca železniške infrastrukture za spremembo zakonodaje bodisi s popolno ločitvijo ali pa z organiziranostjo holdinške oblike, kakorkoli že, o tem potekajo odgovori ravno v teh dneh, izvzeli iz podjetja in na ta način odstranili to kar je očitek Evropske komisije glede tega konkretnega vprašanja.
Drugi očitek je zaračunavanje uporabnin za železniški dostop. Po mnenju komisije v slovenski zakonodaji ni določb za izvajanje členov direktive, ki se nanašajo na pobude s katerimi bi upravljavci infrastrukture zniževali stroške zagotavljanja infrastrukture in višine uporabnin za dostop. Ukrep o izvajanju spodbud, je tesno povezano z rešitvijo vprašanja ločitve upravljavca infrastrukture od prevoznika. Cilj pravil o pobudah je predvsem o tem, da se del prihrankov do katerih pride zaradi racionalnejšega upravljanja in uporabe infrastrukture odrazi na nižjih uporabninah. Tudi to bo urejeno z organiziranostjo. S spremembami zakona o železniškem prometu se bo torej zagotovila možnost zagotavljanja spodbud kot tudi vzpostavljena osnova, da se te spodbude vgradijo v večletne pogodbe za vzdrževanje infrastrukture.
Potem. V slovenski zakonodaji po mnenju komisije ni določb, ki bi omogočale spodbujanje prevoznikov in upravljavca infrastrukture zmanjševanju motenj in izboljševanju kakovosti izvedbe železniškega omrežja z ustreznim načrtom izvedbe. Ukrep, v podrobni zakonodaji se bo vgradila določba, ki bo infrastrukturnemu upravljavcu predpisovala uvedbo shem učinkovitosti. Sama metodologija pa bo predpisana v podzakonskem aktu, ki bo objavljen takoj ko bo pripravljen predpis oziroma spremenjeni zakon. Nato je tukaj uporabnina, določena v višini mejnih stroškov. Komisija meni, da uporabnina, ki jo zaračunava javna, ki se jo zaračunava za javno železniško infrastrukturo, presega stroške nastale neposredno pri izvajanju železniške storitve. Metoda, ki jo uporablja slovenski organ za zaračunavanje uporabnine tako ne izpolnjuje zahtev iz direktive po kateri morajo biti uporabnine za dostop …/nerazumljivo./.. enake stroškom, ki nastanejo neposredno pri izvajanju storitve. Verjetno se spomnite, da naša uporabnina je izračunana nekako podobno kot je uporabnina za ceste …/nerazumljivo:/… cestnine. Ukrep; pripravljamo metodologijo, ki bo odpravila nepravilnosti na temu področju in bo v skladu s to zakonodajo.
Regulatorni organ je naslednji očitek, neodvisnost regulatornega organa, v Sloveniji namreč funkcijo regulatornega organa opravlja Ministrstvo za promet oziroma del Ministrstva za promet in če na kratko povem, ukrep bo, da Vlada Republike Slovenije je sprejela že s sklepom za prenos sektorja za opravljanje funkcije regulatornega organa z našega ministrstva na Agencijo za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije, ki je tudi nekakšen regulator. Razlog je pa zelo enostaven, gre za to, da ne želimo zdaj ustvariti en organ, ki mora spet dobiti direktorja pa tajnico pa kadrovsko službo pa pravno službo pa finančno službo ampak da enostavno bolj racionalno dva organa združimo. Ta bo seveda popolnoma samostojno deloval in uporabljal storitve režije te agencije.
BRANKO MARINIČ: Hvala za te delne odgovore. Jaz moram povedati, da sem pričakoval čisto konkretno terminski načrt sprejemanja ustrezne zakonodaje, ki jo pravzaprav očita evropska komisija, ki zelo budno spremlja dogajanje pri implementaciji zakonodaje na železnicah. In tukaj že kar nekaj časa pravzaprav evropska komisija opozarja na to neupoštevanje in pa implementacijo evropske železniške zakonodaje. Mislim, da že od lanskega leta nekje, od oktobra, ko je bil prvi opomin. In če seveda ne bo ministrstvo tega v terminskem planu, ki mora biti zelo zgoden, zelo hiter, opredelilo, potem se bojim, da bi zadeva lahko prišla tudi do evropskega sodišča, takrat bo pa zagata verjetno malo težja, vsaj kar zadeva Slovenijo.
Ve se in tukaj ni, bom rekel potrebno veliko časa čakati, da je z včlanitvijo železnic Slovenije v EU javni dostop do železniške infrastrukture kogar koli in tukaj upravnima bi morala biti natanko definirana od tistega ,kar evropska komisija očita, da smo premalo oziroma, da je premalo ločena agencija, ki to pobira, se mi zdi, da bi tukaj bilo potrebno ukrepati takoj in da bi dobili jasen odgovor kdaj bo ta zakonodaja po terminskem planu sprejeta, da Slovenija resnično ne bi izgubila 440 milijonov evrov. Kaj to pomeni, je seveda drugo vprašanje. Pomeni pa verjetno zaustavitev nekega razvojnega koraka, ki ga napoveduje ministrstvo, ko gre za pristop k začetku izgradnje drugega tira med Koprom-Divačo in še kakšnega drugega.
DR. PATRICK VLAČIČ: Spoštovani poslanec, če bi me vprašali za časovnice v vprašanju bi jih pripravil, ker ste me vprašali, katere so kršitve, pa kakšni so predvideni ukrepi sem vam zato tako odgovoril. Tako, da mi se bomo potrudili, da bomo vse pravočasno naredili, mi smo tudi odgovorili na uradni opomin. Tudi ta moj razgovor s komisarjem je bil namenjen ravno temu, da se pogovoriva nekoliko o teh zadevah, ki so del uradnih opominov, in najin razgovor je bil zelo dober. In verjemite, da bom zelo, zelo natančno spremljal, da ne bo prišlo do tega, da bi Slovenija dobila zaustavitev sredstev, da pa ta nevarnost v vseh 21. državah, ki so pod… obstaja, pa je resna nevarnost. Mi bomo naredili vse, da bomo zahteve iz evropske komisije čim prej izpolnili, da bi odstranili to nevarnost, da se bi ta sredstva zaustavila, ker v eni državi so se že zaustavila, sicer je potem prišlo do umika zaustavitve, šlo je za Slovaško, pa vendarle se zavedam tega in počnemo vse, kar je v naši moči, da te stvari čim prej uredimo.
BRANKO MARINIČ: Z ozirom na pomembno vsebino ne gre tu za politizacijo, ne gre za nabiranje političnih točk, ampak gre za zelo resno zadevo, zato predlagam, da bi državni zbor o vsebini tega odgovora ministra na moje poslansko vprašanje razpravo opravil v skladu z drugim odstavkom 246. člena Poslovnika Državnega zbora. Naj to tudi utemeljim. Ob vsem tem, kar je minister povedal – veliko stvari je ostalo odprtih, to ste v teh minutkah, ki jih imamo odmerjene tako jaz kot poslanec in tako vi kot minister, imava premalo časa, da bi soočila nekatere pomembne stvari, ki se na področju železnic obetajo tudi v prihodnje. Jaz si iskreno želim, verjetno tudi vlada, da bi vendarle naredili pomemben korak na razvoju železnic v vseh ozirih. Tako na področju infrastrukture, kot na področju upravljanja storitev. Ker v vsebini tega mojega poslanskega vprašanja gre nenazadnje tudi za to ali bodo Slovenske železnice v prihodnje, če se bodo razvijale ali, če do ukinitve sredstev pride, lahko uspešno kosale na trgu prevoznih storitev nacionalnega prevoznika železnic.
Gre za zelo resno vprašanje, gre za slovenski nacionalni interes in gre nenazadnje tudi za Slovenijo kot takšno, ki je vpeta na pomembni poti petega in pa desetega prometnega koridorja. Z ozirom na to, da se pripravlja tudi zunanja inštitucija, ki bo pomagala usmerjati strateške usmeritve železnic in pa nenazadnje tudi ministrstvo, da bi železnice prišle v nekega nacionalnega modernega prevoznika, ki bi lahko opravljalo svoje storitve tako kot jih opravljajo denimo Švicarji, naši sosednji Avstrijci, Nemci pa tudi italijanski železničarji, ne bi pa bilo prav, da bi se postavili na stran tistih evropskih držav, ki so hitele s spremembo zakonodaje ali pa so čakale in so potem bile stisnjene v kot in jih je danes pripeljalo to v bankrot. Samo poglejmo kaj se je zgodilo romunskim železnicam in še katerim na vzhodni strani Evrope. Zato predlagam, tako kot sem dejal, da bi o vsebini tega odgovora opravili širšo obravnavo na problematiko, na katero se je nanašalo tudi to poslansko vprašanje.