Zakaj veleposlaniki še niso imenovani?

V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni lektoriran. JOŽEF JEROVŠEK: “Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi. Spoštovani gospod minister.

Vlada Republike Slovenije je pred kratkim sprejela predlog za razrešitev slovenskih veleposlanikov v Republiki Italiji, Republiki Srbiji in Republiki Hrvaški ob tem pa vlada ni pravočasno poskrbela za imenovanje novih veleposlanikov na mesta, ki so prioritetna pri izvajanju zunanje politike Republike Slovenije. Ker tega ni storila je očitno, da zaradi sebičnih kadrovskih apetitov vladnih strank in vladnih politikov spet trpijo interesi države. Vsi vemo, da se dolgotrajno zasedanje veleposlaniških mest za odpravniki poslov v preteklem letu hudo maščevalo v slučaju seznanjena slovenske javnosti v bistvu spora Slovenije z Republiko Hrvaško in skoraj s popolnim lobiranja v korist države ob hrvaškem prejudiciranju meje v pogajalskem procesu z Evropsko unijo in takrat je Slovenija prišla v mednarodno podrejen položaj, katerih posledice še sedaj čuti. Zato, sprašujem, zakaj ima ta veleposlaniška mesta rezervirana za vidne predstavnike sedanje oblasti in čaka na sprejem Novele zakona o zunanjih zadevah, ki bo politično kadrovanje ponovno omogočilo? Zakaj daje Ministrstvo za zunanje zadeve prednost interesom vladnim strank pred interesi države? Zakaj vlada ni podaljšala mandatov sedanjim veleposlanikom, če se je že odločila, da bo počakala na možnost političnega kadrovanja? Vsi vemo, da je nezasedenost veleposlaniških mest najslabša možna rešitev. Sprašujem tudi kako je mogoče, da bo v izjemno kritični razi pogajanj z Republiko Hrvaško država brez veleposlanika v Zagrebu, brez dostopa do pomembnih informacij in brez možnosti ažurnih intervencij na najvišjih mestih, saj vemo, da veleposlanika so tuji, recimo, minister in drugi dolžni sprejeti do čim od upravnika poslov lahko ignorirajo ali ga pošljejo k nižjim uradnikom. Je umik veleposlanika iz Rima tiho sporočilo vladi Republike Italije, da si bo Slovenija zatiskala oči pri kleščenju finančnih sredstev za slovensko manjšino v Italiji in pri italijanskem davljenju Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Prav tako vas sprašujem kdo so politični izbranci, zaradi katerih se zanemarjajo vitalni državni interesi? Hvala lepa.”

SAMUEL ŽBOGAR: “Hvala lepa, gospod predsedujoči, gospod poslanec. Hvala za vprašanje oziroma vprašanja. Bom šel po vrsti. Najprej, Ministrstvo za zunanje zadeve je pravočasno začelo postopke za imenovanje novih veleposlanikov. Mi smo že pred poletjem objavili seznam prostih delovnih mest za letos in prihodnje leto. Opravili smo poizvedbo interesa diplomatov v ministrstvu za ta mesta. Pred tedni smo objavili tudi formalni razpis za ta tri mesta, ki se odpirajo v letošnjem letu. Ta tri mesta še niso odprta, mandati se zaključujejo konec oktobra oziroma konce novembra v Zagrebu. Zakaj nismo podaljšali pogodbenim diplomatom, na vseh teh treh mestih so pogodbeni diplomati, po zakonu pogodbenim diplomatom ni mogoče podaljševati. Z ministrstvom imajo sklenjeno pogodbo, ki je ni mogoče podaljšati, možno je skleniti le novo pogodbo. Novo pogodbo je možno skleniti samo z začetkom celotnega postopka imenovanja veleposlanika. Tako, da že v preteklosti smo prišli v situacije, ko bi si mogoče želeli podaljšati pogodbenim diplomatom, pa to formalnopravno ni bilo mogoče. To so tri zelo pomembna mesta, kot sami ugotavljate, za Slovenijo. Zato želimo tudi opraviti takšen izbor, da bodo najprimernejši ljudje prišli na ta mesta. Zato smo si tudi vzeli toliko časa, kot ga potrebujemo. Kot sem rekel, interes za mesta je bil objavljen pred poletjem, nabor kandidatov je narejen, tudi formalni razpis je bil objavljen, nabor kandidatov je narejen, usklajevanja potekajo in mislim, da je dovolj časa, da bodo ti kandidati tudi pravočasno prišli na svoja mesta. V vmesnem, zelo kratkem času, bodo veleposlaništva upravljali/vodili odpravniki poslov, kar ni nenavadno, kar je običajno. Do daljše prekinitve pa ne bo prišlo. Ne čakamo na sprejem novega zakona. Ob izboru kandidatov bomo presodili ali že vsi izpolnjuje pogoje, v kolikor bomo ocenili, da je določen kandidat, ki je najbolj primeren za določeno mesto, pa v tem trenutku ne izpolnjuje pogojev po sedanjem zakonu, bomo pač s tistim mestom počakali na sprejem zakona, sicer pa mislim, da bo za kar nekaj mest mogoče izpeljati proceduro tudi po že starem zakonu. Hvala lepa.”

JOŽEF JEROVŠEK: “Spoštovani gospod minister. Ne morem biti zadovoljen z vašim odgovorom zato, ker so to izjemno pomembna vprašanja. Ni se mogoče strinjati, da je delo opravljeno pravočasno. Če bi bilo pravočasno, bi naslednji teden ali pa po 1. novembru, ko bosta obe veleposlaništvi izpraznjeni, tam bil slovenski veleposlanik in to na ključnih prioritetnih mestih. Torej, to so birokratski izgovori in možnosti, da bi se to izpolnilo je bilo dovolj. Prav tako s tem, ko govorite, da ne čakamo na sprejem novega zakona, demantirate sami sebe in svoje izjave, ko ste na Odboru za zunanjo politiko in tudi na televiziji rekli, da je tudi možno, da bodo šli politiki na ta veleposlaniška mesta. Torej, ni možno poslati politika brez spremembe zakona. Prav tako bi želel odgovor. Zakaj bo veleposlaniško mesto v Rimu, ob tem, ko italijanska vlada jemlje denar, praktično zapira Stalno slovensko gledališče v Trstu, ostalo brez veleposlanika? V politiki je to tiho sporočilo, da s tem slovenska vlada soglaša, kajti izpraznjenost veleposlaniškega mesta marsikaj pomeni, simbolično; o tem vas ni treba poučevati, saj sami veste. In zgolj zaradi tega razloga, da bodo lahko šli politiki, tako žrtvovati in zanemarjati državne interese, je grozljivo. In povejte, za katere politike se to dela, da bodo lahko imeli ta pomembna veleposlaniška mesta. Hvala.”

SAMUEL ŽBOGAR: “Hvala lepa. Gospod poslanec, zelo sem vesel, da vas skrbi zunanjepolitični ugled Slovenije in upam, da bodo razprave v Državnem zboru tudi o drugih vprašanjih, ki se te dni odpirajo v javnosti, ki so vezana na sodelovanje Slovenije z zelo pomembnimi državami v mednarodni skupnosti, in se boste držali enakega načela. Glede Slovenskega stalnega gledališča v Trstu delamo vse, kar je možno, preko veleposlaništva, preko konzulata. 9. novembra bo tu koordinacijski odbor z Italijo, kjer bomo to vprašanje tudi reševali. Kot razumem, se pa tud že rešuje v Trstu s pomočjo manjšine. Tudi danes sem rekel, da bomo pri izboru kandidatov ocenjevali, kateri je tisti, ki je najboljši za določeno mesto in ugotavljali, ali izpolnjuje pogoje ali ne. Tako da ne odstopam od tega, kar sem že prej govoril – če bomo ugotovili, da je najboljši kandidat za neko mesto nekdo, ki trenutno ne izpolnjuje pogojev (eden od pogojev je tudi, da je iz zunanjega ministrstva), bomo pač počakali na nov zakon. To ne pomeni in nikakor ni dokaz, da držimo ta mesta zdaj zaprta zato, da čakamo na nov zakon. Mislim, da je bolje imeti dobre veleposlanike, kot pa da se bojimo, če bo en mesec ali pa tri mesece opravljal posle odpravnik poslov. Veleposlanik bo tam štiri leta in je bolje imeti najboljšega veleposlanika na tistem mestu, kot pa da se bojimo, da bo mogoče par mesecev to opravljal odpravnik poslov. Hvala lepa.”

JOŽEF JEROVŠEK: “Hvala lepa. Želim ugoditi gospodu ministru, ki je ob tem govoru izrazil, dejal, upam, da bodo o tem razprave v Državnem zboru. Zato predlagam splošno razpravo o 246. členu Poslovnika. Namreč to, kako so zasedena veleposlaniška mesta, kdaj so zasedena ali ti veleposlaniki opravljajo svojo dolžnost v korist države, so tako pomembna vprašanja, da se s tem odgovorom, da ni pomembno, če bodo v vmesnem času odpravniki poslov, ne morem zatrditi. Lani, ko predsednik Türk ni poslal veleposlanikov, je nastala izjemna škoda. Mi vemo, da je simbolni pomen in dejanski pomen veleposlanika izjemen. In gre za Beograd, Zagreb in Rim, kjer se v zvezi z Zagrebom sedaj ključne odločitve te države sprejemajo. Mi bomo čez en teden oziroma čez mesec tam brez veleposlanika. Kako si ta vlada zamišlja zastopanje interesov te države. Nobena država v takem slučaju tako ne bi ravnala. In tudi jaz se ne morem strinjati, da ni bila možna drugačna rešitev. Bila je možna ali pravočasno in tudi podaljšanje je prav gotovo možno in zato prosim, da o teh pomembnih vprašanjih oziroma zahtevah opravimo splošno razpravo. Hvala lepa.”