Zakaj v primeru zgodbe s psi pooblastilo ni bilo izdano?
torek, 2. 3. 2010V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni lektoriran.
DR. VINKO GORENAK: “Hvala lepa. Jaz sem namreč eden tistih poslancev, poglejte, gospod generalni sekretar, ki brskamo po papirjih in si skušamo iz tega tudi kaj zapomniti. Ko smo obravnavali poročilo državnega pravobranilca, to je bilo pretekli teden, smo naleteli, čisto tako, rekli bi, mimogrede ali ob vsem ostalem delu, niti nismo imeli namena odpirati kakih aktualnih afer in tako dalje, ker to pač ne sodi v tisto obdobje oziroma tisto poročilo, pa vendar. Poglejte, ta najaktualnejša zgodba s psi je tudi na tem odboru prišla na dan v naslednji obliki. Zakon o državnem pravobranilstvu je bil, mislim, da leta 2006 spremenjen in je prinesel tako imenovano generalno pooblastilo za zastopanje javnega interesa pravobranilcev. Ta zadeva je tekla povsem normalno, nobenih težav ni bilo, vse do leta 2009. Leta 2009 je seveda znani odvetnik, o katerem sedaj govorimo že tako veliko, pa nima smisla, da ga še jaz posebej omenjam, uporabil vsa pravna sredstva kot veste, tako pri Upravnem sodišču kot tudi pri Vrhovnem sodišču. Manj znano je, da pri Vrhovnem sodišču dosegel to, da je Vrhovno sodišče reklo, da ni več mogoče imeti generalnega pooblastila za zastopanje javnega interesa, ampak da je dolžna vlada v vsakem primeru posebej pooblastiti pravobranilstvo. Pravobranilec je na ta sklep presenetil, zadeva je bila normalna, vsaj tri leta, v enem trenutku pa nič več. Samo pri tej zadevi se pa stvar seveda ustavi. In svetuje pravobranilec, tudi še isti dan, ko je bil obveščen o stanju na tem področju, ko je videl, da ne bo mogel zastopati tega javnega interesa, zaprosil vas oziroma sekretariat, ki ga vodite, vlado, da izdate tako pooblastilo. Po njegovih besedah takega pooblastila niste nikoli izdali, tudi še danes ne, danes je tako prepozno, in seveda on o tej zadevi ni več mogel zastopati zadeve naprej. Torej sprašujem: Zakaj pooblastilo ni bilo izdano, da bi pravobranilec lahko zastopal tako imenovani javni interes? Hvala lepa.”
MAG. MILAN MARTIN CVIKL: “Najprej seveda lep pozdrav gospod podpredsednik, poslanke in poslanci! Pravzaprav me čudi, da kot bivši državni sekretar v kabinetu predsednika vlade in kot predsednik odbora, sprašujete vprašanja na katere imate sami odgovor oziroma odgovori na ta vprašanja ležijo v odločitvah vaše vlade. Prvič ne gre za spremembo Zakona o državnem pravobranilstvu, kot ste se napačno izrazili, ampak v letu 2006 je prišlo do spremembe Zakona o upravnem sporu. In ta Zakon o upravnem sporu, njegov 18. člen, ki je bil seveda takrat spremenjen, je zahteval pooblastilo, osebno pooblastilo državnemu pravobranilstvu, kadar gre za kršitev javnega interesa. Še več, v zakon se je takrat zapisalo, da mora o tem odločiti v vsakem konkretnem primeru vlada. Vi ste se v prejšnji vladi odločili, tam nekje leta 2007, da boste državno pravobranilstvo kljub temu, da ste uveljavili spremembo tega zakona predvsem zato, da bi zožili ščitenje javnega interesa po postopkih denacionalizacije sicer izdali državnemu pravobranilstvu tako na generalno pooblastilo, vendar je samostojna veja oblasti, gospod poslanec, samostojna od parlamenta, samostojna veja oblasti od vlade odločila v avgustu leta 2009, da bi državno pravobranilstvo moralo zaradi zaščite javnega interesa pri odvzemi kršitvi javnega interesa v primeru, ki ga je sprožil poslanec Ribič, imeti posebno pooblastilo vlade.
Poznano je, da je vsa ta zgodba na nek način afera, vendar ni afera zaradi tega, kar se je dogajalo znotraj procedur, ki jih je vodila ta vlada. Ta vlada je vodila procedure skladno z zakonom in skladno z judikati Vrhovnega sodišča. In če je več ali manj slovenski javnosti znano, da je poslanec Ribič posredoval ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pobudo za nameno presoje zakonitosti je treba tudi povedati, da je takoj Ministrstvo za kmetijstvo to posredovalo Državnemu pravobranilstvu. Zakaj se je državno pravobranilstvo odločilo, da brez pooblastila vlade na Upravno sodišče vloži tožbo za odpravo odločbe o tej predhodni odločitvi ministrstva, je vprašanje za državno pravobranilstvo. Ko je Upravno sodišče odločilo, da sta zahtevi državnega pravobranilstva za odlok izvršitve odločbe ministrstva ugodi, je pritožbo na Vrhovno sodišče podal pooblaščenec lastnika. Tragično pri tej zadevi je, da bi že v predhodnih postopkih, to je sedaj slovenski javnosti poznano, bilo mogoče zaključiti z nekimi odločitvami, tam nekje v februarju leta 2008 usodo teh treh psov in ne bi bilo tega tragičnega primera. Vendar potem ko je Vrhovno sodišče odločilo, da pooblastilo državnemu pravobranilstvu na podlagi v vašem mandatu sprejetega zakona, ki zahteva odločitev Vlade o javnem interesu, ni bilo v spisu, ki ga je državno pravobranilstvo predložilo, je Vrhovno sodišče razveljavilo to odločitev pravnega sodišča. Temu je 24. avgusta, en mesec prepozno, sledila tako imenovana zahteva državnega pravobranilstva proti generalnemu sekretariatu vlade oziroma Vladi in mi smo zadevo takoj posredovali resornemu pristojnemu ministrstvu, Ministrstvu za pravosodje, ker je to ministrstvo bilo tisto, ki je spreminjalo zakon o upravnem sporu v letu 2006 in tudi ustrezno, v nadaljevanju Ministrstvo za kmetijstvo. Upravno sodišče je, upoštevaje judikate Vrhovnega sodišča, ugotovilo, da ni mogoče več voditi postopka, zato je Upravno sodišče 31. avgusta odločilo, kot je odločilo. Državno pravobranilstvo – in to je manj poznano in to bi lahko vprašali gospoda državnega pravobranilca – pa je 4.9. Vladi Republike Slovenije sporočilo, da je sicer možna pritožba na ta sklep Upravnega sodišča, vendar je zaradi odločitve Vrhovnega sodišča verjetnost za zmago pri tej tožbi majhna, in s tem je bil postopek končan. To so vsa dejstva. Vlada Republike Slovenije pa, kadar Državno pravobranilstvo zahteva takšno posebno pooblastilo, posebno pooblastilo tudi da. Kar nekaj takšnih primerov je bilo v tem mandatu. Hvala lepa.”
DR. VINKO GORENAK: “Hvala lepa. Gospod generalni sekretar, porabili ste štiri minute za to, da ste razlagali tisto, kar me sploh ne zanima in eno minuto za to, da ste se nekako izvili in krivdo malo prevalili. Ne, gospod generalni sekretar, situacija je drugačna. Jaz vse dopuščam, do odločbe Vrhovnega sodišča. Proti tisti odločbi nimam nič, pravzaprav ne moremo nič proti taki odločbi, tako odločbo je izdalo. Čeprav je do takrat generalno pooblastilo veljalo in pač nihče ni spotaknil ob to in so vsi postopki s tistim generalnim pooblastilom bili veljavni. Seveda, zdaj tu spet pridemo do sposobnih odvetnikov, ki izkoristijo vse, kar je v njihovi moči in še nekaj več. Ampak nimamo kaj, taka zadeva je bila izdana. Vendar, državni pravobranilec je zelo jasno povedal, poglejte si magnetogram: “V času, ko sem Generalni sekretariat vlade zaprosil za pooblastilo, sem imel pet delovnih dni časa, da reagiram. Vendar nisem mogel, ker pooblastila nisem dobil. Neuradno so mi povedali,” pa ne vem, ali je to res, za to vas ne obtožujem, niti ministra za pravosodje, “da ste se posvetovali s pravosodnim ministrstvom,” posredno ste to tudi rekli, da je resorno ministrstvo, kaj ste tam imeli, ne vem. Vendar če bi vi danega dne to pooblastilo izdali, bi pravobranilec lahko reagiral. Tako pa je – čase bi pa lahko raziskal pravosodni minister s kakim nadzorom, in ga prosim, da to naredi – kar “šus”, bi reklo ljudstvo, v petih dneh že dobil odločitev Vrhovnega sodišča. Ja, taka približno je zadeva. To pomeni – kaj? – da so vsi postopki tekli, tekli in tekli, tako kot smo rekli. In mislim, da je prav, da mi odgovorite bolj natančno, ne, da je bilo prepozno, dosti časa je bilo.”
MAG. MILAN MARTIN CVIKL: “Gospod poslanec, spet vas moram opozoriti. Vrhovno sodišče je odločilo 13. avgusta in Vrhovno sodišče je ugotovilo, da Državno pravobranilstvo ni imelo pooblastila, ker za njega ni zaprosilo. Državno pravobranilstvo je 24. avgusta zaprosilo za nadaljevanje postopka pri Upravnem sodišču za pooblastilo Vlade in Državno pravobranilstvo je Vlado kasneje obvestilo, da je pridobilo sklep upravnega sodišča, ki je upoštevaje odločitvi vrhovnega sodišča ugotovilo seveda, da mora slediti odločitvi vrhovnega sodišča, to je, da se ta postopek zaključi. In to isto državno pravobranilstvo nam je 4. 9. sporočilo, zoper sklep upravnega sodišča je možno vložiti pritožbo, rok za vložitev pritožbe poteče 16. 9. 2009 vendar pa menimo, da je možno za uspeh glede na stališče, ki ga je zavzelo vrhovno sodišče v sklepu s katerim je odločalo v začasni odredbi zelo majhno. S tem je državno pravobranilstvo prej zahtevano pooblastilo zastopanja javnega interesa dejansko umaknila. In minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v odgovoru na interpelacijo vsa ta dejstva zelo natančno pojasnjuje. Še enkrat, zadevo v katero je bilo vključeno državno pravobranilstvo je sprožilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na podlagi pobude poslanca Janeza Ribiča. Državno pravobranilstvo je zaradi zadev povezanih z odločitvami, ki ste jih vi državna sekretarka kabineta predsednika vlade skupaj s prejšnjo vlado predlagali temu državnemu zboru precej zapleten postopek pridobivanja pravice državnemu pravobranilstvu, da vlaga tožbe za zaščito javnega interesa. Takšen postopek je ta vlada v svojemu mandatu nekajkrat izvedla, najprej v primeru seveda tako imenovane registracije četrte univerze in še nekaj drugih primerov… Nekaj dni nazaj tožba proti Ministrstvu za okolje in prostor na pobudo ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo dali pooblastilo državnemu pravobranilstvu. In državno pravobranilstvo, ko je seveda ugotovilo s tožbo vrhovnega sodišča in ko je ugotovilo, da upravno sodišče sledi v pravni državi tožba vrhovnega sodišča povem, da sicer je pritožbo možno vložiti, ni je šlo vlagati, ker je seveda ugotovilo, da je možnost za zmago v tej pritožbi zelo majhna. Zaradi seveda dokumentacije predvsem pa zaradi postopkov, ki jih je določil v času vašega mandata sprejet Zakon o pravnem postopku. Obžalujem gospod državni sekretar, da me vi sprašujete o zadevah, ko ste vi na vladi izdali državnemu pravobranilstvu po zdajšnjemu judikatu vrhovnega sodišča očitno nezakonito pooblastilo. Pooblastilo je potrebno za vsak primer, če bi ga državno pravobranilstvo zahtevalo pravi čas, 20. julija bi ga dobilo, ni ga zahtevalo pravi čas in to je vsa resnica.”
DR. VINKO GORENAK: “Hvala lepa. Jaz ne bom nadaljeval z vprašanji zaradi tega, ker generalni sekretar nima možnosti več odgovarjati, bom korekten. Poglejte, gospod generalni sekretar, pa vendarle, ko ste nekje na tisti strani sedel, jaz sem vas pa tam dol gledal, v prejšnjem mandatu, ste bili strašno natančni. Očitno pa je, da je zdaj bil dopis pravobranilstva razumeti kot umik, tako ste vsaj vi povedali. Zato predlagam, da o tem opravimo razpravo, da bo tudi generalni sekretar vlade imel možnost odgovarjati, se soočiti z dokumenti in dejstvi na tem področju, ker zdaj bi bilo verjetno res nekorektno, da ga zasipam še s kakšnimi podatki kot je recimo ta, da je pa takoj prvi dan izdal soglasje za zastopanje javnega interesa v primeru nove univerze, tam je pa bilo treba takoj sesuti tisto kar je bilo nastalo, ampak o tem nima smisla. Prosim za razpravo. Hvala.”