Zakaj v Državnem zboru vztrajajo pri prekritju imena osebe v interpelaciji?

Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je na predsednika Državnega zbora dr. Milana Brgleza naslovil dopis glede javne objave gradiva interpelacije o delu in odgovornosti ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc.

V sredo, 13. septembra 2017, bodo poslanke in poslanci obravnavali interpelacijo o delu in odgovornosti ministrice za zdravje, pri čemer pa so službe Državnega zbora v samem besedilu interpelacije prekrile imena in priimke dveh oseb, ki sta povezani z dogodki, opisanimi v interpelaciji. Kot razlog prekritja so v Državnem zboru navedli zaznamek – brez osebnih podatkov, pri čemer pa ni podana utemeljena obrazložitev o razlogih za takšno ravnanje. V omenjeni interpelaciji so navedeni primeri določenih dejanj, z imeni in priimki dveh posameznikov, ki so bili ugotovljeni in objavljeni v medijih. Pri tem sta v gradivu, objavljenem na spletni strani Državnega zbora prekriti imeni dr. Uroša Mazića  in Uroša Smiljića.

Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je predsednika Državnega zbora že v juliju pozval, da skladno z določbami javnosti dela Državnega zbora omogoči, da se interpelacija o delu in odgovornosti ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc, objavi v celoti. V času od prekritja obeh imen, pa do danes, je ostalo prekrito le še eno ime, Državni zbor pa je pridobil tudi pojasnilo informacijskega pooblaščenca, ki pa ga tolmači povsem po svoje.

Prva alineja tretjega odstavka 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja določa naslednje: »Ne glede na določbe prvega odstavka, se dostop do zahtevane informacije dovoli: če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače«.

Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko v dopisu predsedniku Državnega zbora opozarja, da zdravniki in ostalo osebje v zdravstvenih ustanovah po veljavni zakonodaji opravljajo delo v delovnem razmerju javnega uslužbenca. Vprašanje nedopustnih čakalnih dob v zdravstvu je tesno povezano z uresničevanjem ustavne pravice do zdravstvenega varstva, zato je še toliko bolj prevladujoč interes javnosti, da se objavi osebno ime, ki je v besedilu interpelacije o delu in odgovornosti ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc, delno prekrito. V poslanski skupini SDS menimo, da k temu, da so imena javna, napotuje tudi preglednost, odprtost delovanja ter sama odgovornost ter skrbnost pri reševanju vprašanja korupcije v zdravstvu s preskakovanjem čakalnih dob. To še toliko bolj, ker gre za osebno ime, ki je bilo pridobljeno iz zakonito javno dostopnih virov, zaradi česar takšen podatek po naši oceni ne sodi v kategorijo varovanih osebnih podatkov po Zakonu o varstvu osebnih podatkov. Gre za osebo, ki je javni uslužbenec, zaposlen v zdravstveni ustanovi, ki se sooča z nedopustnimi čakalnimi dobami.

Tudi informacijski pooblaščenec v svojem mnenju, na katerega se je predsednik Državnega zbora oprl, ko je vztrajal pri prekritju enega imena, ocenjuje, da smo predlagatelji interpelacije osebne podatke (ime in priimek dveh oseb, pri čemer gre za poročanje o javnih uslužbencih oziroma nekdanjih javnih uslužbencih), ki smo jih zapisali v interpelacijo, najverjetneje pridobili iz javno dostopnih virov, saj gre v obeh primerih za v javnosti zelo odmevna primera. Predlagatelji smo se namreč v interpelaciji sklicevali na informacije, ki so bile objavljene v medijih in sporočilih za javnost. »IP zato ocenjuje, da osebni podatki, ki so zapisani v gradivu predmetne interpelacije, najverjetneje (ne pa seveda z gotovostjo) niso bili pridobljeni neposredno iz zbirk osebnih podatkov, pač pa so bili pridobljeni iz zakonito javno dostopnih virov, zaradi česar takšni podatki verjetno ne sodijo v kategorijo varovanih osebnih podatkov po ZVOP-1. Objava predmetne interpelacije v takem primeru po mnenju IP ne bil pomenila kršitve določb ZVOP-1, pač pa bi lahko pomenila poseg v širšo pravico do zasebnosti, kot le to varuje 35. člen Ustave RS,« so zapisali pri informacijskem pooblaščencu.

V povezavi s tem pa v poslanski skupini SDS dodatno opozarjamo tudi na stališče Informacijskega pooblaščenca, ki je že zapisal: »Organ mora izkazati na konkretni ravni, ne le na hipotetični, da bi kazenskemu postopku nastala škoda. Nevarnost škode mora biti taka, da se posamezno dejanje ne bi moglo izvesti ali bi bilo povezano z drugimi oteževalnimi okoliščinami«.

V poslanski skupini SDS ocenjujemo, da gre pri interpelaciji za razpravo, ki je nesporno v javnem interesu, pri čemer je celotno gradivo utemeljeno na podlagi podatkov, ki so bili pridobljeni iz zakonito javno dostopnih virov, zato predsedniku Državnega zbora predlagamo, da objavi besedilo vložene interpelacije o delu in odgovornosti ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc, v celoti.

Celoten dopis vodje poslanske skupine SDS v priponki.