Zakaj so merila za ocenjevanje vlog za dodeljevanje sredstev na področju rastlinske predelave diskriminatorna?

Poslanec SDS Rado Likar je vložil pisno poslansko vprašanje v zvezi z z merili in točkovalniki za ocenjevanje vlog za naložbe iz naslova ukrepov PRP, ki ga je naslovil na ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Dejana Židana.Ministrstvo za kmeijstvo, gozdarstvo in prehrano na svoji spletni strani objavlja različne javne razpise, razdeljene po posameznih ukrepih. Tako je bil konec decembra objavljen javni razpis za dodeljevanje sredstev iz naslova ukrepa Posodabljanje kmetijskih gospodarstev za leto 2010 za naložbe na področju rastlinske pridelave. Ob pregledu razpisne dokumentacije so mojo pozornost pritegnila merila za ocenjevanje vlog, saj je kar nekaj takih, ki se mi zdijo sporna z vidika enakosti.

Če se recimo lokacija naložb nahaja na območju Pomurske, Notranjsko-kraške, Podravske ali Spodnjeposavske regije, lahko kandidat pridobi 5 točk, če pa je kandidat iz Osrednjeslovenske regije je upravičen do zgolj ene točke. Osrednjeslovenska regija pa ni samo območje Ljubljane, ampak zajema območje od Tuhinjske doline do Kočevja.

Vprašljiv se mi zdi tudi kriterij spola, saj o tem kakšnega spola se bo kdo rodil, pač nihče nima vpliva. Namreč, če je nosilec kmetijskega gospodarstva oseba ženskega spola, lahko upravičen(ka)ec dobi dodatni dve točki.

Vlagatelj, ki je starejši od 55 let, ni upravičen do dodatnega števila točk in kmet, ki je star recimo 56 let, bo moral delati še najmanj deset let, da bo prišel do zaslužene pokojnine, do takrat pa, kljub temu, da morda ima naslednika, ni upravičen do sofinanciranju naložbe.

Pri kriteriju “končana izobrazba vlagatelja” ni predvidena 6. stopnje izobrazbe (inženir agronomije); mnogo kmetov ima končano višjo šolo, oz 6. stopnjo izobrazbe s strokovnim nazivom inženir, vendar ta možnost v merilih ni predvidena.

V Sloveniji je vse bolj prisoten problem nizke stopnje samooskrbe, s tovrstnimi kriteriji pa se še bolj zavira oz. onemogoča realizacija podjetniških idej posameznikov. Hrana postaja strateška dobrina in ob dejstvu, da je na področju trga rastlinske pridelave samooskrba v Sloveniji padla pod 40 odstotkov (pridelava zelenjave celo pod 10 odstotkov), vas spoštovani minister sprašujem:

•    Zakaj so merila za ocenjevanje vlog za dodeljevanje sredstev na področju rastlinske pridelave (pa tudi sicer) diskriminatorna v tem, v kateri statistični regiji se je upravičenec rodil, kakšnega spola je in koliko je star?

•    Zakaj se pri ocenjevanju razpisnih vlog ne upošteva 6. stopnja izobrazbe (inženir agronomije)?