Zakaj so dimnikarske storitve (pre)drage

Poslanec Zvonko Černač je ministra za okolje in prostor Karla Erjavca vprašal, če poleg strožjega nadzora nad upravljanjem dimnikarskih storitev, načrtuje tudi druge ukrepe, ki bi omogočili cenejše storitve, predvsem pa večjo možnost izbire tistim, ki te storitve potrebujejo.
Objavljamo celoten magnetogram poslanskega vprašanja in odgovore ministra.
Magnetogram ni lektoriran.

ZVONKO ČERNAČ: Spoštovane kolegice in kolegi, vsi ostali prisotni! Spoštovani minister! Gospodu ministru, gospodu Erjavcu želim postaviti vprašanje v zvezi z dimnikarskimi storitvami. Problem na področju opravljanja dimnikarskih storitev se pojavlja vse od prenosa te obvezne gospodarske javne službe, ki je bila iz občine prenesena na državo, kar se je zgodilo s spremembo zakona o varstvu okolja v obdobju Ropove vlade maja 2004. V zakonu o varstvu okolja je bilo določeno 6 mesečno prehodno obdobje, ki se je izteklo konec leta 2004, do katerega so bile dimnikarske storitve občinska gospodarska javna služba. Po tistem so postale obvezna državna gospodarska javna služba. Očitno pri reformi, ki je bila uzakonjena pred 5 leti, in ki se je v celoti zaključila šele z nekaterimi odločitvami, ki jih je sprejela sedanja vlada decembra lani niso bile najbolj v ospredju interesi potrošnikov, pač pa predvsem interesi velikih izvajalcev dimnikarskih storitev. Na to dejstvo kažejo številna poslanska vprašanja, ki so bila v zvezi s to problematiko postavljena v prejšnjem, nekatera pa tudi že v začetku tega mandata v pisni obliki. Iz številnih slovenskih občin prihajajo klici in opozorila številnih občanov o tem, da so zaradi novega sistema ostali brez njihovega lokalnega dimnikarja, ker na razpisu ni bil uspešen in je koncesijo prejelo večje podjetje iz drugega kraja. Konkretni primeri kažejo na diskriminatorno obravnavo v postopku razpisa, na to pa kažejo tudi upravni spori, ki so bili sproženi v posamičnih primerih. Glede na to, da so storitve monopolne je veliko negodovanja s strani koristnikov oziroma občanov, predvsem tudi glede cen storitev, ki so, po njihovem mnenju, previsoke. Problem pa ni samo v neustrezni kakovosti in predragih storitvah, izvorni problem je v konceptu, v konceptu, ki uvaja monopol na področju, ki bi lahko delovalo brez njega bolje, predvsem pa ceneje v kolikor bi bile te storitve dostopne vsem na podlagi licenc oziroma dovoljenj, uporabniki pa bi si sami izbirali konkretnega upravljavca teh storitev.
Spoštovani gospod minister! V medijih je bilo zaslediti, da načrtujete reševanje tega problema skozi strožji nadzor nad upravljanjem dimnikarskih storitev. Zato vas sprašujem:
Ali razen tega, se pravi, razen učinkovitejšega nadzora nad koncesijami, načrtujete morebiti tudi druge ukrepe, ki se navezujejo na to problematiko, mislim predvsem na ukrepe, ki bi omogočili cenejše storitve, predvsem pa večjo možnost izbire tistim, ki te storitve potrebujejo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod minister Erjavec, izvolite.

KAREL VIKTOR ERJAVEC: Hvala za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav poslancu! Hvala za vprašanje. V bistvu bi se moral kar strinjati z vsem, kar ste sami ugotovili. Dejansko je to področje neurejeno, vsi so nezadovoljni, od izvajalcev, razen nekaterih, do uporabnikov. In tudi sam kot minister za okolje in prostor sem zelo nezadovoljen, zlasti zato, ker dnevno dobivam po več kot 50 pritožb. To področje je dejansko slabo urejeno, posledica tudi slabe izvedbe določil Zakona o varstvu okolja, kjer je z lokalne ravni bila prenesena ta javna služba. Tu se odpirajo vprašanja, ali naj bi dimnikarska služba sploh bila javna služba. Kot minister se zavzemam, da ostane javna služba. Gre le za požarno varnost in vemo, da se s požarno varnostjo ne smemo igrati. Žal statistika kaže, da se število požarov povečuje. Ne bi se spuščal v razloge, morda zato, ker ta služba ne deluje tako, kot je potrebno. Vendar dejstvo je, da smo zaznali povečanje števila požarov v zadnjih letih. Postavlja se tudi vprašanje, ali bi spustili to javno službo nazaj na lokalno raven. Vendar moram reči, da tu so težave, ker so koncesijske pogodbe sklenjene za dobo 8 let. In če bi tu kakorkoli drugače uredili, bi imeli tisti, ki imajo danes koncesije, tudi odškodninski zahtevek do države zaradi izgubljenega zaslužka, če bi šli v neko drastično spremembo v tem trenutku. Glede na to, da je tu stanje dokaj megleno, kaj je tisto, kar ne funkcionira, sem se tudi odločil, da se sestanem z vsemi predstavniki, ki so akterji v tej zgodbi. Gre tako za izvajalce, tu imamo na eni strani izvajalce, ki so organizirani pod okriljem Gospodarske zbornice in gre za tako imenovana podjetja, potem imamo tudi predstavnike, ki so organizirani v okviru Obrtne zbornice in gre za tako imenovane male dimnikarje, imamo pa tudi dimnikarje, ki sploh ne opravljajo to službo, ker niso dobili koncesije.
Srečal sem se pa tudi s civilno iniciativo, ki zastopa interese uporabnikov. Mi smo se na teh sestankih dogovorili, da bomo ustanovili delovno skupino, pa ne zato, da bi si pridobili čas, ampak, da bi skušali v okviru te delovne skupine, kjer bodo predstavniki tako podjetij, ki opravljajo to dimnikarsko službo, predstavniki malih dimnikarjev in tudi predstavniki uporabnikov, seveda v tej delovni skupini bo tudi sodelovala stroka, bomo skušali poiskati najboljše rešitve kako iz tega problema priti ven. Moram reči, da prve korake, ki jih bomo postorili je, da bomo spremenili določene podzakonske akte, tukaj zlasti mislim na uredbo o izvajanju dimnikarske službe, potem je tukaj še pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav, da ne naštevam celotnega naslova, in sicer tukaj bomo pregledali cene ali so ustrezne, ker nekateri menijo, da so previsoke in frekvenco obveznih pregledov. Moram reči, da ta frekvenca je višja kot nalaga na primer evropska direktiva, zlasti, če dam primer, če gre za novo kurilno napravo evropska direktiva določa, da prvih tri leta ni potrebno opraviti nobenega pregleda.
Glede nadzora res sem rekel, da bomo ojačali nadzor, vendar ne gre za tisti nadzor ali dimnikar res dobro očisti dimnik, ampak gre za nadzor v več smereh. Ena od pomembnih stvareh je kako so bile te koncesije podeljene in na tem segmentu bomo napravili revizijo, da pogledamo, če so res bile vse te koncesije podeljene../opozorilni znak za konec razprave./… v skladu z zakonom, ker imam informacije, da so se tukaj tudi dogajale nekatere čudne stvari. Strinjam pa se, da bi bilo potrebno razmisliti o konceptu, morda licenčni…./Izklop mikrofona./…

PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Minister, hvala lepa za odgovor. Gospod Černač, izvolite.

ZVONKO ČERNAČ: Bom gospodu ministru dal možnost, ker je želel še nekaj povedati, z dopolnitvijo tega vprašanja.
Torej, nesporno se strinjamo oziroma kot sem razumel se oba strinjava, da je temeljni problem problem koncepta, ki ga brez spremembe zakonodaje, ki ga brez spremembe zakonodaje ni mogoče spremeniti, vendar se ga da. Tudi če povem primer, v preteklem mandatu smo imeli konceptualno zastavljen problem avtomobilskih nalepk, kjer smo imeli pogodbe, ki so bile večletne, podeljena neka vrste koncesija, vendar je z zakonom ta zadeva spremenila in nalepke so bile odpravljene.

Tudi v tem primeru, ko gre za ta koncesijska razmerja je verjetno odgovor na to vprašanje odgovor o konceptu. V kolikor se bo Državni zbor strinjal s tem, da za to ni potrebno imeti koncesije oziroma javnega pooblastila, potem mislim, da je na mestu sprememba zakonodaje. Dejstvo pa je, da je bila celotna zakonodaja uveljavljena v letu 2004 in na njeni osnovi so se potem skozi štiri leta praktično dogajala ta koncesijska razmerja.
Sedaj, ko gre za naše zdravje ima vsak med nami pravico do izbire osebnega zdravnika. Ko pa gre za naš dimnik, te pravice pa nimamo. Takrat je sedaj tako, da je s koncesijo določeno kdo je ta dimnikar in ker gre za razmerja, ki so tradicionalna, predvsem v manjših krajih, kjer je šlo na nek oseben odnos, bi bilo dejansko prav, da bi se o tem razmislilo. Zato bi vas želel dodatno vprašati v kolikem času načrtujete, da se bodo pregledala obstoječa razmerja, to kar ste napovedala, nek rok okviren, do kdaj. Mislim da je to druga pametna pot, ki je relativno lahko hitra, je preverba cen storitev, frekventnosti storitev, nad tem je zelo veliko negodovanja in mislim, da tu stvar lahko zelo hitro uredite. In tisto temeljne zadnje, ki me najbolj zanima, je pa ali menite, da je potrebno spremeniti ta koncept in s spremembo zakonodaje omogočiti na tem področju sistem dovoljenj. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod minister, dopolnitev odgovora.

KARL VIKTOR ERJAVEC: Hvala za vprašanje. Moram reči, da bomo poskušali najhitreje iti v te spremembe, kar se tiče cene frekvence in tako dalje, tudi kar se tiče revizije. Upam, da bomo uspeli vse to storiti v roku treh mesecev.
Kar se tiče koncepta, mislim, da tukaj nekje do jeseni bo ta koncept jasen. Moram ponoviti. Tukaj so koncesijske pogodbe, so določene obveznosti države in to zadevo moramo pravno zelo natančno proučiti, da ne bi kasneje plačevali kakšne velike odškodnine. Vendar prvotna usmeritev je, kako znotraj tega sistema izboljšati ta sistem. Ker sam osebno vidimo težavo v tem, da izvedbeno ni bilo dobro vse postorjeno, tako kot bi bilo treba.
Jaz ne verjamem, da je koncept koncesij po svoji osnovi zgrešen. Mislim pa da izvedba tega koncepta ni bila optimalna. Ravno z delom te delovne skupine želimo vse te pomanjkljivosti ugotoviti. Res pa je, da bomo ob tej proučitvi proučili tudi kaj pomeni kakšen drug koncept, kot ste omenili, licenčni ali pa morda, da bi se vrnila ta javna služba na lokalni ravni. Vendar, reči moram, da tudi tukaj bi se pojavile določene težave, ker preteklost nas uči, da tudi ta koncept ni bil najboljši. V nekaterih občinah je bila ta služba zelo uspešna in kvalitetna, medtem, ko v nekaterih drugih občinah pač ta zadeva ni funkcionirala. In od tod je potem prišel tudi ta prenos na državni ravni, vendar se mi zdi, da so bili tukaj nekateri interesi tako močni, da v bistvu ni prišlo do implementacije koncepta tako, kot bi si vsi skupaj želeli. To pa je: da imamo kvalitetno storitev za neko normalno celo in absolutno požarno varnost, ki si jo vsi želimo.