Zakaj smo PROTI Zakonu o malem delu

Zakon o malem delu bo ogrozil redna delovna mesta. Zavedamo se, da je potrebno področje študentskega dela urediti in omejiti, predvsem pa ga bolje nadzorovati, vendar pa ocenjujemo, da Zakon o malem delu ni pravi odgovor na dileme, povezane s študentskim delom.Vlada je namreč v zakon vključila še dve skupini oz. več skupin, ki bi sicer lahko delali malo delo, vendar pa po izkušnjah iz drugih držav to zanje ni dobro. Z enim zakonom želi reševati upokojence, brezposelne in študente, dodajajo pa še tujce.Sedanja Vlada ne skrbi ustrezno za upokojence, na kar kažejo stalne “zamrznitve” in razne variante usklajevanja pokojnin, ki odstopajo od prakse, da bi “stalo” čim manj in naj bi zato tisti, ki so si s svojim delom zaslužili dostojno pokojnino, delali še kot upokojenci. S tem bi jemali delo svojim otrokom in vnukom, ki v svojih najbolj aktivnih letih ne bodo prišli do dela. Malo delo bo dober izgovor Vlade za ohranjanje ali celo zniževanje pokojnin. Povečanje malega dela na račun rednih delovnih mest bo pomenilo bistveno zmanjšanje vplačil v pokojninsko blagajno in s tem se bo nestabilnost le te še povečala. Zakon bo povzročil medgeneracijski konflikt med mladimi in upokojenci, namesto, da bi vlada ukrepala v luči medgeneracijskega sodelovanja.Zakon bo  ogrozil redna delovna mesta, saj bodo za delodajalce mali delavci cenejši, kot redno zaposleni. Malemu delavcu namreč ni treba dati regresa, dopusta, starševskega dopusta, dodatka za delovno dobo, potnih stroškov, malice, odmora za malico, odpovednega roka, odpravnine, denarnega nadomestila v času bolezni, denarnega nadomestila v času nege otroka, niti dostojnega plačila… Tudi danes zaposleni delavci bodo lahko, namesto, da bi podpisali pogodbo o zaposlitvi, morali v malo delo. Brezposelni, ki bo delal kot mali delavec, bo ob prekoračitvi zaslužka nad 200 eur ostal brez nadomestila s strani Zavoda za zaposlovanje. Malo delo zanj prinaša 0 eur pokojnine. Ker so ure dela omejene – 720 ur letno, bo 1 leto pokojninske dobe “nabral” v 4,35 letih. Delodajalec se bo raje kot za 1 zaposlenega, odločil za 3 ali 4 male delavce, ki bodo zanj delali po nekaj ur, ker bo to zanj ceneje, saj odpadejo vsi omenjeni dodatki. Realen zaslužek malega delavca bo pod pragom revščine, saj se bodo delodajalci odločali za najnižjo postavko, ki je z zakonom predvidena. Malih delavcev bo na trgu dovolj in bo tistega, ki za najnižjo urno postavko ne bo želel delati, odklonil in vzel drugega. Izkušnje iz Nemčije in Avstrije kažejo, da ti. “mali” delavci ostanejo večni “mali” delavci in ne dobijo redne zaposlitev, le 10 % zaposlitev preko malega dela preide v redno zaposlitev. V Nemčiji kar 4/5 malih delavcev živi pod pragom revščine. Še posebej pa so prizadete ženske – kar 2/3 jih je med malimi delavci in so tako še manj ekonomsko neodvisne. Poleg tega  ženske, ki delajo prek malega dela, ostanejo brez starševskega dopusta in nimajo pravice do bolniške odsotnosti zaradi nege bolnega otroka. Slovenija se že sedaj spopada z demografskimi problemi in nizko nataliteto, take nedomišljene rešitve, bodo še bolj negativno vplivale na rodnost, saj ženske odločitev za otroka vežejo na zaposlitev za nedoločen ali vsaj določen čas. Kot male delavke ne bodo upravičene do porodniškega oz. starševskega dopusta.Skrbi nas, ker Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in invalide, katerega glavna naloga je varovanje in pomoč družini, ne razume in ne vidi negativnega vpliva malega dela na družinsko življenje.Pri študentih pa bi se zlorabe pri opravljanju študentskega dela lahko odpravile z večjim nadzorom, predvsem pa s poenoteno evidenco vpisa in preprečevanjem navideznih vpisov. Potrebno pa bi bilo tudi poostriti pogoje za pridobitev statusa. Omejevanje in spremembe na področju študentskega dela, brez hkratne ureditve druge zakonodaje ni dobro. Zakon je povezan z Zakonom o štipendiranju, ki bo prav tako deležen korenitih sprememb, ampak predlog kakšen je, ne bo izpolnil obljub ministrstva. Novi zakon o štipendiranju naj bi začel veljati pred Zakonom o malem delu, pa je bil šele v teh dneh posredovan v DZ, vlada pa zraven že napoveduje, da bo čez dve leti prenovila sistem. Ja, zakaj pa potem zdaj sprejema zakon in sedaj ne prenovi sistema? Dobro pri tem je le to, da se bo malo delo študenta štelo v pokojninsko dobo in se bodo od tega plačevali prispevki, vendar pa bi to lahko uredili že sedaj. Tudi tu velja enako kot za brezposelne: Ker so ure dela omejene – 720 ur letno, bo 1 leto pokojninske dobe študent “nabral” v 4,35 letih. Po sedanji ureditvi je napotnica vezana na status; to pomeni, da jo dijak ali študent lahko dvignil, dokler je imel status. Po predlogu zakona o malem delu bo po diplomi, namesto, da bi dobil redno zaposlitev, lahko še naprej delal preko napotnice kot mali delavec. Kaj to pomeni za mlade in njihovo socialno varnost, ki je pomembno povezana z odločitvijo za družino, si lahko samo predstavljamo.  10. aprila 2011 bomo tako na referendumu odločali o Zakonu o malem delu, ki uvaja več administracije in otežuje postopke pridobitve napotnic. Ohranja posrednike – če so študentski servisi tak problem in ne delajo korektno, tudi v SDS menimo, da so, zakaj ohranjamo posrednika in ne dela vsega Zavod za zaposlovanje. Verjetno zato, ker že sedaj, s 1000 zaposlenimi, ni najbolj učinkovit in je v letu 2009 izdal le 400 napotnic, kako bo šele, ko bodo morali poleg 130.000 brezposelnih “obdelati” še 550.000 upokojencev in 150.000 dijakov in študentov.Pri nadzoru smo bili do sedaj zelo slabi. Ne le pri nadzoru nad študentskim delom, pač pa nad celotnim izvajanjem delovno pravne zakonodaje. Delovni inšpektorji so v letu 2009 odkrili samo 9 kršitev v zvezi s študentskim delom. Minister napoveduje 170 novih inšpektorjev in povišanje kazni. Ker se do sedaj niso izkazali in dnevno spremljamo neplačevanje socialnih in drugih prispevkov, nečloveško ravnanje z našimi delavci in delavci, ki prihajajo iz drugih držav, plačno nedisciplino … dvomimo, da bodo tokrat bolj uspešni. Še več, povečalo se bo delo na črno, ker ključnih elementov, ki so omogočali delo na črno, z zakonom ne odpravljamo.
 
V SDS menimo, da bi morali več energije in ukrepov nameniti v iskanje novih delovnih mest in mladim omogočiti redno zaposlitev. S tem se bo povečalo tudi vplačevanje v pokojninsko blagajno, kar bo pomenilo stabilno blagajno na dolgi rok.
 
Zato bomo v SDS glasovali PROTI Zakonu o malem delu in vabimo vas, da storite enako.
 
Alenka Jeraj, poslanka v DZ RS