Zakaj si sodniki ne zaslužijo višjih plač?

V nadaljevanju objavljamo celotni magnetogram, ki ni lektoriran.
 
“V uvodu naj povem naslednje, da ne bo kakšnega nesporazuma, dne 18. 05. 2009 je predsednik Pahor zelo jasno povedal v Državnem zbor; rekel je, da se vse odločbe vseh sodišč kadarkoli in kjerkoli komentirajo, se pa spoštujejo. Stranka odločbo Ustavnega sodišča spoštuje, tudi sam jo, bom pa jo komentiral. Več odločb Ustavnega sodišča je bilo na to temo, kot vemo dve. Zame in za stranko je sporno, skrajno sporno, da se Ustavno sodišče takšne tematike sploh loteva. Moralno sporno je zato, ker odloča o plačah svojih stanovskih kolegov. Praktično v državi ni nikogar, ki bi imel takšno možnost. Ustavno sodišče je dvakrat reklo, če povzamem in povem po ljudsko, da bodo ljudje razumeli: plače sodnikov so premajhne, zvišajte jih, nikoli pa ni povedalo koliko. To je tudi navadno sprenevedanje Ustavnega sodišča. Navedena materija pravzaprav predstavlja izkoriščanje položaja Ustavnega sodišča v prid sodne veje oblasti, zlasti sodnikov in sodišč. Nikjer in nikoli, gospa ministrica, Ustavno sodišče ni nikdar zapovedalo, da morate dvigniti plače za 7 plačnih razredov. Torej, to je volja vlade in ne Ustavnega sodišča. 

Ali pa gnil kompromis med sodniki in vlado. Zelo gnil kompromis med sodniki in Vlado. Torej, to je presoja vlade, ki je tudi posledica stavke. Nikoli in nikdar se ne spomnim, da bi ena sama skupina, družbena skupina, niti v socializmu, kaj šele danes, ki ima status funkcionarjev, stavkala. Nikoli in nikdar noben funkcionar v tej državi ni stavkal. V moji nekdanji službi, se spomnim, da so funkcionarje, v času, ko so policisti stavkali, poslali delati tudi na mejne prehode. Kaj šele, da bi si funkcionarji privoščili stavko in se malo primerjali z uslužbenci in malo primerjali s funkcionarji. Tam, kjer gre za denar in plače bi se primerjali s funkcionarji, tam kjer gre za obveznosti, zlasti pa za kakšne druge zadeve pa bi bili tudi malo uslužbenci. Sprevrženo je takšno dejanje. In zame osebno, kot tudi za stranko, nedopustno. In pravzaprav vladi zamerim, da je na tako grd način pristala na tako nemogoče izsiljevalske pogoje sodnikov. Odločitve vlade in predlagatelja, ministrice kakorkoli trdite in vrtite številke gor ali dol, vam moram povedati, da ste osnovne plače, da vaš predlog pomeni, in to tudi zelo jasno povem slovenski javnosti, predvsem pa tistim, ki so brez službe, da ste osnovne plače sodnikov začetnikov dvignili za 28% – 7 plačnih razredov krat 4% je 28. To zna izračunati človek v drugem razredu osnovne šole. 7 krat 4 je 28. Seveda to ne pomeni, da so vse plače vseh sodnikov dvignjene, po vašem predlogu, toliko. To ne pomeni to. Pomeni pa, da tisti osebi, ki štarta s sodniško službo predlagate tak dvig plač – to je sodnik začetnik.

Kdo pa je sodnik začetnik? Sodnik začetnik je oseba, ki izpolnjuje izobrazbene pogoje in je stara 30 let. Kdo je tega sodnika začetnika “naredil”? Ta “naredil” prosim jemljite v narekovajih. Naredili so ga univerzitetni profesorji, docenti, izredni profesorji in tako dalje. Gospe in gospodje, docent je v 42 plačnem razredu. Gospe in gospodje, izredni profesor je v 46 plačnem razredu in je star približno, v povprečju, tisti, ki poznate univerzitetno sfero 45 do 50 let. To so torej učitelji tistih sodnikov, ki so potem stari 30 let in startajo v 47 plačnem razredu. Nedopustno! Nedopustno!

Še nekaj o sodnikih začetnikih in uvrščanju med funkcionarje. Saj, nekoč, nekdaj, nekje ste sodniki zahtevali uvrstitev v status funkcionarjev in ga imate. Zato bi bilo prav, da ste izenačeni z vsemi ostalimi, pa niste. Ste v skrajno privilegiranem položaju. Skrajno privilegiranem položaju.

Ob starosti 30 let vam Ustava in zakonodaja jamčita službo do 65 leta starosti. Nikoli in nikdar in nikjer vam je nobeden ne more vzeti. Ali kaj delate ali pa ne delate. Torej je situacija relativno jasna, da status sodnika, vsaj po tem kriteriju ni enak statusu ostalih državnih funkcionarjev. Tako ministri, tako poslanci, kot drugi ostali funkcionarji državne uprave so vezani na mandat – na mandat ljudstva, na mandat Državnega zbora, na izvolitev, imenovanje ali karkoli. Vsakdo od ostalih funkcionarjev je približno na štiri leta podvržen testu, če temu tako rečemo – ali je to test ljudstva ali je to izvolitev v Državnem zboru, če recimo govorimo o ministrih. Za sodnike to ne velja. In zame in za stranko v tem pogledu niste enaki.

Kar se tiče neodvisnosti sodstva naj zelo jasno povem, da ne zame in ne za Slovensko demokratsko stranko ta nikoli ni bila vprašljiva. Nikoli ni bila vprašljiva. Toda, razlika med političnimi skupinami v Državnem zboru, kot tudi sodniki je naslednja. Sam vidim neodvisnost sodstva zlasti, torej mi vidimo predvsem neodvisnost sodstva, zlasti v odločanju. Gospe in gospodje, nihče se ne sme spuščati v odločitev sodišča in jo, ne vem, bom rekel spreminjati – lahko jo kritizira, ampak spoštovani jo mora vsakdo. Vendar problem je v tem, da ne odločate. Problem je v tem, da ne rešujete zadev in da v sfero, ki se ji reče neodvisnost sodstva vlečete vse tisto, kar neodvisnost sodstva ni. Če poenostavljeno povem, pa to ni kakšna obtožba, da smo si na jasnem, ali bo sodnik hodil v službo ali ga ne bo. Ali bo sodnik kaj počel ali ne bo počel, to ni neodvisnost sodstva, to je stvar managementa, ki ga sodstvo ne pozna. Managementa sodstvo ne pozna. Kaj je management vemo, to piše v osnovnih učbenikih. Tega v sodstvu ni. Torej, situacija je relativno jasna. Sodišča so servis državljanov – in nič drugega. Servis, ki ima poseben položaj, kot ga ima tudi Državni zbor. In nič drugega. In ne vem po kakšni logiki in zakaj bi morali vse tisto, kar ni neodvisnost sodstva, recimo plače so tipičen primer, skozi plače, po moji oceni, pa res ne boste dosegli ali povečali svoje neodvisnosti. Rekli boste, in verjamem, da se bo oglasil še kdo, in bo rekel, da na osnovi moje razprave – današnje in tistih preteklih – krnimo ugled sodstva. Ne, gospe in gospodje! To je pomoč, da se vam dvigne ugled. Nič drugega ni to. Sodstvo si bo dvignilo ugled z delom in ničemer drugim. Z odločanjem. Dokler pa ne odloča ali odloča tako, kot se odloča v primeru Agencije za trg vrednostnih papirjev, gospe in gospodje, ki vam je vsaj po javno dostopnih podatkih v medijih v času, ko ste prevzeli vlogo prekrškovnega sodišča podala XY zahtev za uvedbo postopka in po besedah vodje agencije ni rešen niti en primer, gospe in gospodje, niti en primer. In so vsi primeri zastarali.

Gospe in gospodje, to ni neodvisnost sodstva. To ni neodvisnost sodstva, to je nedelo sodstva! Da ne govorim o razmerju števila sodnikov, ne bom rekel 1 proti 10, Nemčija – Slovenija, ker me bo predsednik Vrhovnega sodišča popravil, ampak bom rekel ob nekajkrat večjem številu sodnikov ima sistem največje zaostanke. To je torej to. Se opravičujem, ker bom nekoliko daljši, namreč potem bom tehnično vodil sejo in se, razen v izjemnih primernih, ne bom oglašal.

Zavajanje vlade, gospa ministrica. V gradivu, ki ste ga poslali zavajate poslance in zavajate slovensko javnost. Zakaj prikazujete plačo poslanca 5000 evrov, plačo ministra 5200 evrov, seveda govorim bruto, in zakaj prikazujete plače vrhovnega sodnika 3680 evrov? To je netočen podatek. Prvič. Zato, ker poslanca v 62 plačnem razredu slovenski parlament nima. Ima pa podpredsednike. Torej, vi zavajate zato, da bi prikazali kako velika razlika je med poslanci in sodniki. Vrhovni sodnik, ki je v 55 oziroma 56 plačnem razredu pač ne more imeti 3680 evrov, če bi ti podatki držali, bi bilo nekoliko drugače in tudi moj ton ne bi bil tak kakršen je. Torej, tukaj ne morete primerjati sodnika začetnika na Vrhovnem sodišču s podpredsednikom Državnega zbora, za boga, primerjajte ga s primerljivim poslancem, ki pa vemo v katerem plačnem razredu je.

Vlada pravi, da ne bo finančnih posledic. Seveda jih ne bo v letu 2009, v letu 2010 pa 5,8 milijonov evrov. V nadaljevanju pa ste rekli, da to zahteva povečanje plač za 9,9% mase. Kaj se bo zgodilo, in jaz koalicijo resno prosim in ji predlagam, da ne bi bilo tako, kot je bilo z včerajšnjim amandmajem, namreč ne bi bil potreben, če bi poslušali opozicijo. Zato bi rad opozoril na posledice, ki se bodo zgodile. Po moji oceni se bodo, in po podatkih, ki jih imam, je situacija jasna. Prvi dan po sprejemu zakona vam bodo potrkali na vrata zdravniki specialisti. Vseskozi od kar imamo tak plačni sistem, kot ga imamo, je položaj sodnikov in položaj specialistov nekoliko uravnotežen. Vsaj nekoliko uravnotežen. Kje je danes ta položaj po vašem predlogu – pa vidite. Torej, lahko pričakujete obisk. Jaz srčno upam, da se bo zganila tudi univerzitetna sfera in jasno povedala, da ni pripravljena učiti na fakultetah za to, da bi njihovi učenci prvi dan službe imeli bistveno višjo plačo kot pa oni sami. Spomnimo se še nekaterih drugih zadev. Jaz sem prepričan, da te sindikalne skupine čakajo v zasedi, in ministrica, ne boste se mogli izogniti temu, da bodo potrkali na vaša vrata in ne vem kaj jim boste povedali. Najhujša možna posledica, ki pa jo vidim v predlaganem sistemu pa je sivo povprečje, ki stimulira nedelo v sodstvu.

Kaj sem hotel s tem povedati? Sodnik začetnik je danes lahko z vsemi dodatki, govorim teoretično, da me ne boste popravljali, ampak seveda jih je lahko dosegel, sodnik začetnik je danes z vsemi možnimi dodatki, delovnimi uspešnostmi in vsemi ostalimi zadevami lahko dobil toliko, kot bi bil v 56. plačnem razredu, torej sistem odnosno še stimulira dobre, mlade in pridne sodnike, za katere sem prepričan, da jih je tudi zelo veliko, problem je sivo povprečje na vrhu, ki ni sposobno, ki noče, ki ne zmore spoznati, da je del te družbe in da ni nad to družbo.

Kaj se zgodi? Po novem je nič, 1. januarja 2011 se vam zgodi to, da nimate več nobenih dodatkov, praktično nobenih dodatkov, zelo jasno ste tudi povedali, govorimo o specializaciji, magisteriju, doktoratu, itd., mimogrede, gospodje sodniki, to ste dobili pri prejšnji vladi na vašo zahtevo, danes to ukinjamo, danes tukaj predlagate ukinitev vse delovne uspešnosti, predlagate ukinitev povečanega obsega dela, predlagate ukinitev mentorstva, da ne govorim o Lukendi, celo manj ugoden delovni čas. Gospe in gospodje, vse to torej odide v sivo povprečje, da dobiš zagarantirano plačo v 47. plačnem razredu in delaš ali pa ne delaš, se ne zgodi preprosto nič, torej, kje je situacija, zakaj bi sodniki še delali, zakaj bi bili stimulirani, zakaj bi vlagali napore v Lukendo, ne vem, zakaj bi delali magisterije, doktorate, zakaj bi se “grebli”, če smem temu tako reči, za povečan obseg dela, saj ne bodo dobili nič več, tako da je to popolnoma brez veze, torej, prisiljujete jih, govorim vladi, prisiljujete v to, da so sivi povprečni in da čim manj delajo, ampak od prvega imenovanja. Celo manj ugodni delovni pogoji so, ja za boga, kateri preiskovalni sodnik bo še šel na predmetno nezgodo na kraj umora, itd., zakaj bi pa šel, saj ne bo za to nič plačan. Tisti, ki so stavkali, poglejte, kaj se še sedaj zgodi z vašim predlogom, gospa ministrica, tisti, ki so stavkali so običajno, podpovprečni in zgodi se sedaj to, da tisti, ki niso stavkali, ki so si hudo prizadevali za odpravo sodnih zaostankov, ki so vlagali napore v to in teh je zelo veliko, jaz jih poznam mnogo, ki pravijo, nimaš prav, to za mene ne velja, ker garam kot “črna žival” mi pravijo, mnoge poznam, ampak ti ljudje so dosti delali, zakaj, ker so bili za to stimulirani; danes boste te kaznovali in jim boste rekli, ne, 47. plačni razred, ne dobiš to in to. Stimulirani pa bodo tisti in nagrajeni, ki so bili danes v 40. plačnem razredu, govorim o začetnikih in so bili tudi med stavkajočimi največkrat posledica, nagrada v obliki sedem plačilnih razredov.

Gospe in gospodje, nemogoča situacija je z vidika tega, da je v času od spremembe, gospa ministrica, spremembe zakona, ki ste ga vložili v državni zbor že pred počitnicami do danes se je makroekonomska situacija v tej državi takoj spremenila po vaših podatkih in statističnih podatkih in podatkih vlade tako strahovito spremenila, da morate poseči v plače javnih uslužbencev, da jih morate nekako omejiti, znižati za 6% po novicah iz medijev, jaz sam lahko pač sledim samo medijem, posledica mi je zelo jasna torej tudi pokojnine se bodo ustavile na tisti točki, kjer so, torej se ne bodo povečevale in v danih razmerah vi dvigujete plače toliko, kot jih dvigujete in to eni veji oblasti, ki je to sama sebi določila, sama sebi prisodila, preprosto in vi temu nasedate.

Poglejte, za kaj gre? Enostavno se je potrebno vprašati ali vaš predlog iz julija, ki ga imamo danes na mizi, še ustreza dejanskemu stanju in makroekonomski situaciji. Jaz predlagam koaliciji na tej točki, zelo dobrohotno vam predlagam, da razmislite o tem in pustite vsaj ta amandma odnosno ta člen odprt, zato da lahko do obravnave na državnem zboru dosežete kakšen bolj normalen zakon, ki bo sledil tudi makroekonomskim kazalcem, ki bo sledil tistim ljudem, ki jim plače zamrznemo, ki jim plače nižate, ki jim pokojnine nižate, itd., to je realna stran te države. Ko govorim o posledicah, bo posledica tudi v večjih zaostankih, zakaj bi pa delali, saj dobiš isto plačo, za delo ali za nedelo. Ljudje smo pa nagnjeni k temu, generalno vsi, da če ni potrebno, zakaj pa bi.

Ponovno poudarjam naslednjo zadevo. Naj moje izvajanje ne izzveni kot napad na sodstvo. Vi se morate sami, sodniki s sodniki, govorim predvsem o sodnikih, si morate sami nastaviti ogledalo, se v ogledalo pogledati, pa pogledati okoli sebe, kje je ta družba … Toliko je moj prispevek k tem amandmaju. Nadaljujemo z razpravo o amandmaju k 16. členu, ki je ključni amandma za vse ostale. “