Zakaj se zavlačuje s kohezijskimi projekti?

Ministrstvo za okolje in prostor po nepotrebnem zavlačuje projekte s področja izgradnje sodobnih centrov za ravnanje z odpadki in projekte, povezane z izgradnjo čistilnih naprav. Poslanec SDS Zvone Černač je vložil pisno poslansko vprašanje v zvezi z zavlačevanjem kohezijskih projektov, ki ga je naslovil na ministra za okolje in prostor, dr. Roka Žarnića.V nadaljevanju objavljamo celotno pisno poslansko vprašanje Zvoneta Černača. Spoštovani dr. Roko Žarnić, minister,

čisto okolje in čista pitna voda sta primerjalni prednosti Slovenije. Normalno je torej, da bi morala tudi ministrstva posebno pozornost posvečati pospeševanju projektov, ki pomenijo izboljševanje okolja in ohranitev čiste pitne vode, torej projektov na področju izgradnje sodobnih centrov za ravnanje z odpadki in projektov, povezanih z izgradnjo čistilnih naprav, pa tega ne počnejo. Zavirajo jih.

Sprašujem vas, zakaj?

Zanima me, kateri kohezijski projekti na gornjih področjih so bili v letih 2009 in 2010 potrjeni, vsebina teh projektov, vrednost, ključ financiranja in ostali podatki o projektih; pri tistih glede čiščenja odpadnih voda pa me zanima, koliko je bilo potrjenih projektov, ki imajo v projektni dokumentaciji obdelano tudi razbremenjevanje ČN z raztežilniki (zadrževanje prvega naliva padavinske odpadne vode in razbremenjevanje pred čistilno napravo)?

Zanima me tudi, na podlagi katerega predpisa strokovne službe ministrstva odločajo o posameznih tehničnih rešitvah projektov? Če to pristojnost imajo, pa me zanima, na podlagi katerega predpisa lahko to počnejo za projekte, ki so že bili evalvirani, predhodno potrjeni in za katere je že pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje? 

Vprašanja so povezana s projektom Odvajanje in čiščenje odpadnih voda na območju povodja zgornje in srednje Ljubljanice – Čista Ljubljanica.
 
V gornjem projektu sodeluje osem notranjskih občin, med njimi tudi občina Postojna z dvema projektoma, in sicer s projektom rekonstrukcije centralne čistilne naprave Postojna v vrednosti 2.802.732 € in projektom zadrževanja prvega naliva padavinske odpadne vode in razbremenjevanje pred čistilno napravo v vrednosti 1.020.000 €. Projekt teče že dolgo časa, saj se je pričel operativno pripravljati v letu 2007, medobčinska pogodba pa je bila podpisana 17.06.2008. V pogodbi so bile precizirane posamezne investicije občin, pogodba pa je bila tudi usklajena in pregledana s strani MOP. Skupna vrednost projekta je bila prav tako večkrat usklajevana in pregledana s strani MOP, kar izhaja iz zapisnika sestanka z dne 14.10.2008.
 
Za dogovorjen projekt je bila sestavljena vloga in oddana na MOP v aprilu 2009. Vloga je bila večkrat zavračana s popravki, vendar vsaj na začetku vsebinskih pripomb ni bilo. Po menjavi kadrov na MOP in nastopu novega vodje sektorja za kohezijsko politiko in investicije, pa je bil projekt Čiste Ljubljanice naknadno izpostavljen drastičnim spremembam. V prvi fazi se je zahtevalo izločitev določenih projektov, pri določenih drugih pa dopolnitev. Kljub že sklenjeni in potrjeni medobčinski pogodbi je MOP kar naenkrat pričel samovoljno razporejati sredstva projekta, in sicer na takšen način, da nekatere občine po novem ne dobijo nič, druge pa zelo veliko. V prvi vrsti je to v nasprotju s predhodnimi dogovori in navodili, vprašljive pa so tudi zmožnosti financiranja takšnih investicij za nekatere občine, predvsem tiste, ki so bile na projektu najbolj aktivne. Tu se po našem mnenju ne gre izgovarjati na celovitost projektov in popolnost opremljenosti območij, saj ni realno tega zagotoviti s samo enim kohezijskim projektom. V kolikor bi MOP odobril sredstva že v letu 2009 in bi bil projekt uvrščen v trenutni proračun, bi občine lahko tudi same dogradile manjkajoče sekundarje, ki jih zdaj zaradi pomanjkanja časa res ne bo mogoče pravočasno izvesti.
 
Zato me zanima, v katerem predpisu so podlage za izločitev določenih predhodno potrjenih investicij iz projekta Čista Ljubljanica (tudi Postojnski projekt zadrževalnikov)?
 
Kljub temu, da je projektni svet sprejet že od začetka, da je bil plan aktivnosti jasno določen, dokumenti pravočasno predani, sestanki redno organizirani in da s strani MOP ni bilo do sedaj nikoli večjih pripomb na vsebino projekta, je projekt po treh letih še vedno v popravkih in korekturah, MOP spreminja mnenja in vsebino smernic, spreminjajo se pogoji. Na kakšen način si MOP predstavlja ta projekt sploh potrditi in kdaj, če sploh?
 
Kako si MOP predstavlja izpolniti vse cilje na področju povodja Ljubljanice in kdaj?
 
Kdo bo povrnil stroške občinam od katerih se, po predhodnih potrditvah MOP-a in po  dokončno izdelani projektni dokumentaciji ter po pridobljenem pravnomočnem gradbenem dovoljenju, po tistem, ko so projekti pripravljeni za izvedbo, zahteva spremembe projektov, ki so stali 100.000 € ali več?
 

S spoštovanjem,

Zvone Černač