Zakaj se v Ormožu in Mariboru morajo podpisati v volilni imenik, v Ljubljani pa naj to ne bi bilo potrebno?

Volilni komisiji 3. volilne enote (Ljubljana Center) in 4. volilne enote (Ljubljana Bežigrad) sta s preglasovanjem zavrnili ugovora predstavnikov list kandidatov SDS  zaradi nepravilnosti in nezakonitosti pri delu volilnih odborov. Obe odločitvi sta bili sprejeti z 2 glasovoma za in 2 glasovoma proti, v obeh primerih pa je odločil glas predsednika/ce. Obe komisiji priznavata, da je prišlo do nepravilnosti, hkrati pa sta s  tesnim preglasovanjem odločili, da te nepravilnosti niso vplivale na rezultat volitev? Trditi, da te nepravilnosti niso vplivale na rezultat, je nesmiselno. Še posebej, ker  je rezultat med dvema največjima strankama zelo tesen in ker se iz tujine pričakuje med 10.000 in 20.000 glasov. Ti glasovi bodo prešteti šele v ponedeljek.

Ugovora je SDS sicer vložila zaradi nepravilnosti in nezakonitosti pri delu volilnih odborov v omenjenih volilnih enotah, ker nekateri volilni odbori od volivcev niso zahtevali oz. jim omogočili lastnoročnega podpisa v volilni imenik pred izročitvijo glasovnice, kot to določa zakon.

71. člen zakona o volitvah v državni zbor namreč določa, da predsednik ali član volilnega odbora po ugotovitvi istovetnosti volivca z osebnim dokumentom ali na  drug način, obkroži zaporedno številko pred imenom volivca v volilnem imeniku,  volivec pa se podpiše v za to namenjen prostor v volilnem imeniku. Predsednik ali  član volilnega odbora volivcu potem, ko preveri ali se je volivec podpisal na pravo mesto, izroči glasovnico. Če se volivec ne more podpisati zaradi telesne hibe ali drugega razloga ali če se noče podpisati, volilni odbor to posebej označi v volilnem imeniku.

Omenjena zakonska določba je ključnega pomena, saj ima namen preprečiti možne zlorabe, da se v volilni skrinjici ne bi znašli glasovi volivcev, ki v resnici  sploh niso prišli na volišče. Povsod, kjer ni podpisov v volilnem imeniku, je za  nazaj nemogoče preveriti korektnost glasovanja.

SDS se bo po razglasitvi končnih neuradnih rezultatov naslednji teden odločila o  morebitni uporabi nadaljnjih pravnih sredstev. Možen je namreč ugovor ob  potrjevanju mandatov v Državnem zboru RS in v primeru njegove zavrnitve še  pritožba na ustavno sodišče.

V interesu vseh državljank in državljanov je, da se odkrite napake na posamičnih  voliščih čimprej popravijo in da z volilnih rezultatov odpade vsak najmanjši sum. Takšen kriterij je bil uporabljen celo po lokalnih volitvah v Izoli in Škofji Loki, kjer so volitve na nekaterih voliščih ponovili, razlogi za ponovitev pa niso bili nič bolj  utemeljeni od trenutnih ugovorov SDS.