Zakaj predsednik DZ ni ukrepal, ko je vlada prepovedala udeležbo svojih predstavnikov na seji Odbora za obrambo?

Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je na predsednika Državnega zbora RS Milana Brgleza naslovil dopis v zvezi z njegovim stališčem do dogajanja s 55. nujno sejo Odbora za obrambo s točko dnevnega reda »Pripravljenost Slovenske vojske na možne konflikte ob implementaciji arbitražnega sporazuma«.

V nadaljevanju objavljamo celoten dopis.

Spoštovani!

Dne, 19. septembra 2017, ste na Vlado RS, vodje poslanskih skupin in predsednika Odbora za obrambo naslovili dopis v zvezi z vašim stališčem do dogajanja s 55. nujno sejo Odbora za obrambo s točko dnevnega reda »Pripravljenost Slovenske vojske na možne konflikte ob implementaciji arbitražnega sporazuma«, ki je bila zaprta za javnost. Povod za to je bila razprava na Kolegiju predsednika Državnega zbora dne, 15. septembra 2017, ko je bilo izpostavljeno vprašanje namernega nesodelovanja Vlade RS na predmetni seji Odbora za obrambo. V slovenski ustavni ureditvi je Vlada RS odgovorna Državnemu zboru RS in se morajo za uresničevanje odgovornosti njeni predstavniki ter ostale službe vedno odzvati vabilu kateregakoli delovnega telesa. V zvezi s tem ste pravilno ugotovili, da se takšno ravnanje Vlade RS ne bi smelo ponoviti, saj je njihova udeležba na sejah delovnih teles obvezna za nemoteno izvrševanje ustavno in poslovniško določenih nalog Državnega zbora RS. Vendar v zvezi s tem niste ukrenili nič konkretnega, razen napisali nek dopis, kar očitno pomeni, da se bodo takšna neustavna ravnanja vlade, ki jim z besedami nasprotujete, z dejanji pa očitno podpirate, lahko ponavljala v prihodnje.

V dopisu ste tudi zavzeli neustavno stališče do vsebine, ki jo lahko poslanci obravnavamo na delovnih telesih. Po Vašem mnenju se sklic 55. nujne seje Odbora za obrambo sploh ne bi smel zgoditi, pa čeprav je povsem v skladu s poslovniškimi določili in določili predmetnega Odloka, ki opredeljuje pristojnosti delovnih teles. Svoje stališče ne opirate na dejanski pomen točke dnevnega reda, temveč na v javnosti, s strani predstavnikov vaše koalicije, zmanipulirano interpretacijo naslova točke predmetne seje. Takšna zmanipulirana interpretacija točke dnevnega reda v smislu, da se je Republika Slovenija pripravljena zateči za uresničitev arbitražne odločbe k uporabi oborožene sile, je pomenila buren odziv v mednarodni javnosti in je zgolj odraz tega, da ste nekateri s svojimi izjavami za doseganje ozkih notranjepolitičnih ciljev in populističnih delitev pripravljeni zastaviti ugled Republike Slovenije ter Državnega zbora RS kot inštitucije neposredno voljenih predstavnikov ljudstva. Kot verjetno veste, je Državni zbor Republike Slovenije dne, 21. oktobra 2015, sprejel zakon o dopolnitvah zakona o obrambi, po katerem lahko le dvotretjinska večina poslancev zgolj na predlog Vlade RS odloča o vključitvi Slovenske vojske v nadzor slovenske meje, hkrati pa Ustava RS določa, da o lahko le Državni zbor RS na predlog Vlade RS odloči o uporabi obrambnih sil. Vsakršna interpretacija predmetne točke dnevnega reda Odbora za obrambo v smislu uporabe oborožene sile je tako očitno zlonamerna in zavržno populistična ter namenjena zgolj vznemirjanju domače in tuje javnosti, saj Odbor za obrambo sploh ni pristojen za to.

Pristojnosti Odbora za obrambo so jasno določene v 10. točki II. razdelka Odloka o ustanovitvi in nalogah delovnih teles Državnega zbora RS in se nanašajo na vsa vprašanja, ki jih za področje obrambe obravnava Ministrstvo za obrambo. Tako je Odbor za obrambo celo dolžen kadarkoli obravnavati stanje slovenskega obrambnega sistema, torej tudi Slovenske vojske in le tako je mogoče interpretirati točko dnevnega reda, ki je bila namenjena zgolj pripravljenosti slovenske vojske za mirno preprečevanje konfliktov na meji, saj karkoli drugega lahko obravnava in predlaga le Vlada RS, Državni zbor RS pa to potrdi in to ne spada v pristojnost Odbora za obrambo.

Že pred sklicem 55. nujne seje Odbora za obrambo sta tako minister za zunanje zadeve Karel Erjavec kot tudi predsednik Vlade RS dr. Miro Cerar podajala izjave v smislu, da je konec diplomatskega reševanja pri mejnem sporu s Republiko Hrvaško in bo potrebno uporabiti druga sredstva, ki očitno niso diplomatska. Pri tem je potrebno imeti v mislih, da je ravno Vlada RS tista, ki lahko predlaga uporabo oborožene sile. Na njune izjave niste odreagirali, čeprav gre za očitno retoriko, ki nakazuje na uporabo oborožene ali katerekoli druge sile, kar je za Republiko Slovenijo povsem nesprejemljivo.

Brez kakršnegakoli odlašanja pa obsojate vsebino točke dnevnega reda za javnost zaprte seje Odbora za obrambo, ki se ni niti izvedla in vam njena vsebina niti ne more biti znana, da bi jo obsojali oziroma ocenjevali kot vsebinsko neprimerno.     

Še najbolj zaskrbljujoče pa je vaše stališče do tega, da predsednik kateregakoli delovnega telesa Državnega zbora RS ne sme sklicati seje s točko, ki po Odloku o ustanovitvi in nalogah delovnih teles Državnega zbora spada med naloge tega delovnega telesa.  V skladu s 47. členom Poslovnika državnega zbora je predsednik delovnega telesa tisti, ki sklicuje in vodi seje delovnega telesa ter tudi določa dnevni red in na seje delovnih teles vabi predstavnike vlade, služb in druge predstavnike zainteresirane javnosti. Kakršnokoli omejevanje, pa čeprav zgolj z besedami, ki kaže na namen poseganja v pristojnosti predsednikov delovnih teles, je poslovniško nedopustno in krči ustavno vlogo in namen delovanja Državnega zbora RS. Predsednik Državnega zbora RS bi moral v skladu s 6. alinejo 1. odstavka 19. člena Poslovnika državnega zbora skrbeti za izvajanje poslovnika, ne pa njegovo uporabo omejevati. 

V zvezi z zgoraj navedenim od Vas zahtevam naslednja pojasnila:

1. Na podlagi 4. alineje 1. odstavka 19. člena Poslovnika državnega zbora ste dolžni skrbeti za uresničevanje s poslovnikom določenih razmerji Državnega zbora RS z Vlado RS. Zakaj niste ukrepali, ko je Vlada RS prepovedala udeležbo svojih predstavnikov na seji delovnega telesa?  
2. Kako boste ukrepali, če bo Vlada RS ponovno samovoljno in protiposlovniško prezirala dolžnost udeležbe svojih predstavnikov na delovnih telesih?
3. Na podlagi katere svoje ustavne, zakonske ali poslovniške pristojnosti omejujete oziroma celo prepovedujete, da bi predsedniki delovnih teles sklicevali seje delovnih teles za izvrševanje nalog delovnih teles in iz svoje pristojnosti?