Zakaj po 20 letih ne postavljamo več v ospredje vrednot, na podlagi katerih smo nastali?

Postali smo narod, ki se bolj spominja obletnic, ki so nas delile in manj obletnic, ki so nas poenotile. Predsednik SDS Janez Janša se je pred polno dvorano obiskovalcev okrogle mize Radia Ognjišče, posvečeni 20. obletnici osamosvojitve Slovenije, uvodoma zahvalil Radiu Ognjišče, da odpira javni prostor za razprave o tem – za slovenski narod najpomembnejšem – obdobju v njegovi zgodovini, saj je tovrstnih javnih dogodkov bistveno premalo. Kot je dejal, smo žal postali narod, ki se bolj spominja obletnic, ki so nas delile in manj tistih obletnic, ki so nas poenotile.

»To, da imamo svojo državo, je na nek način milost, kajti veliko narodov je na svetu, ki so večji od nas, pa nimajo svoje države,« je dejal Janša in nadaljeval s spomini na čas pred skoraj točno dvajsetimi leti, na obdobje med plebiscitom in razglasitvijo samostojnosti. »To ni bil čas enotnega izpolnjevanja plebiscitne volje, temveč šest mesecev neprestanega dela in odmetavanja polen, ki so nam jih metali pod noge,« je dejal in orisal nekatere obrambne priprave na osamosvojitev, pri čemer je izpostavil dejstvo, da se, razen Ivana Omana, noben drug član predsedstva ni udeležil niti prvega postroja Slovenske vojske v Kočevski Reki niti prve vaje, ki je potekala na večjem področju Slovenije, kot je bilo to sicer predvideno za teritorialno obrambo.

»Edini član predsedstva, ki je bil pripravljen iti na to vajo, je bil Ivan Oman, nihče drug ni bil pripravljen tega storiti. Enako na postroju v Kočevski Reki,« je dejal Janša in spomnil, da so ostali člani predsedstva (razen Omana) nekaj mesecev kasneje podpisali deklaracijo za mir, na podlagi katere bi bila Slovenija praktično razorožena, Jožef Školč pa je celo zahteval zaprtje vojaških učnih centrov (v Pekrah in drugod). Kot je dejal obrambni minister v času osamosvajanja, je Ivan Oman prevesil tehtnico v smer, da se je šlo v resne priprave na oblikovanje lastne vojske, zakonodaja z obrambnega področja pa je bila sprejeta z minimalno večino. Janša je še dejal, da je bilo za tiste, ki so sodelovali v vojaških pripravah na osamosvojitev in se ob tem odrekali zasebnemu življenju, službi, itd., ključnega pomena, da jih je obiskal član predsedstva Ivan Oman, saj so z njegovo aktivno podporo dobili potrditev, da delajo prav, da je njihova aktivnost legitimna.Dotaknil se je tudi vprašanja, kaj smo pričakovali pred dvajsetimi leti. Kot je dejal, si nihče ni predstavljal, da bo mali narod, s komaj pridobljeno državnostjo, tako kmalu del mednarodnih organizacij, da bomo postali člani EU in NATO, Sveta Evrope, da bomo celo vodili EU. »S tega vidika smo lahko zelo zadovoljni,« je dejal Janša, ob tem pa opozoril, da ne moremo biti zadovoljni z našim razvojem, ko gre za nekatere druge stvari. »Slovenija je po razglasitvi samostojnosti ostala sama. Vsi so govorili, to je notranja stvar Jugoslavije, pričakovali so nek operetni scenarij. Takrat smo se počutili izdane, verjeli smo, da imamo pravico do samoodločbe. Bila je celo zapisana v takratni ustavi, kar jo je naredilo ne samo legitimno temveč tudi legalno,« je nadaljeval.

Kot je pojasnil, se je zadeva spremenila takrat, ko smo se obranili, sledilo je priznanje, veliko vlogo sta pri tem odigrali predvsem evropska krščanska demokracija in nemški kancler Kohl. Prav tako Vatikan, ki je Slovenijo priznal med prvimi. Sledilo je dogajanje v Bosni, takrat je bila Slovenija dokaj enotno na strani tistih, ki so bili napadeni. Ko je šlo za odnos do njihove pravice, da se branijo, da se zaščiti njihova pravica do svobode, dostojanstva, človekovih pravic in Slovenija, je takrat naredila veliko, da je mednarodna skupnost končno reagirala.

Nato pa se je zgodilo leto 2011, ko je slovenska uradna politika enako ravnala v primeru Libije, kot so v času slovenske osamosvojitve drugi ravnali v odnosu do nas. »Kako je možno, da po 20-ih letih ne postavljamo več v ospredje vrednot, na podlagi katerih smo nastali? Govorimo isto kot tisti, ki so nas želeli prepustiti JLA. Če bi vsi tako ravnali, bi bil danes svet še bolj poln diktatur, zatiranja, kršitev človekovih pravic, bil bi popoln kaos,« je dejal Janša.

Nadaljeval je z razpravo o tem, da smo Slovenci edini narod, ki ni sposoben pietetno pokopati svojih mrtvih. »20 let nazaj takšen odnos ne bi bil možen, razen pri manjšem delu populacije. To je v temelju narobe. Ne da se graditi strpne družbe brez spoštovanja temeljnih vrednot,« je še izpostavil.Na okrogli mizi v Mariboru je nastopil tudi nekdanji predsednik Kmečke zveze in član predsedstva Socialistične republike Slovenije Ivan Oman, ki je poudaril, da se je bilo treba za enotnost močno boriti. Prav tako se je vprašal, kako znamo uporabljati demokracijo, ki jo imamo in dejal, da je treba demokracijo uporabljati na volitvah in da je od vseh nas odvisno, kakšno Slovenijo bomo imeli jutri. Poleg Janše in Omana so na okrogli mizi sodelovali še poslanec v času osamosvajanja Ignac Polajnar, Ivan Štuhec ter polkovnik dr. Tomaž Kladnik.