Zakaj novinarji ne dobijo nadomestil za avtorske pravice iz naslova klipinga?

Kako se izvaja zakon o avtorskih in sorodnih pravicah? Poslanec SDS Miro Petek je na ministrico za kulturo Majdo Širca naslovil vprašanje povezano z izvajanjem zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.

V poslanskem vprašanju je Miro Petek izpostavil, da je Majda Širca v prejšnjem mandatu bila kot opozicijska poslanka prvopodpisana pod Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o avtorski in sorodnih pravicah in ta zakon je tudi dobil enotno podporo v Državnem zboru. Z omenjenim zakonom se je zagotovilo ustrezno ravnotežje med pravico do informacije ter avtorsko pravico, predvsem pa smo s tem zakonom zagotovili pravno podlago za zakonito uporabo medijskih vsebin za namene spremljanje medijev (kliping), omogočili kolektivno upravljanje pravic in dosegli možnosti za pravično delitev zbranih nadomestil med avtorje (novinarje, publiciste in druge fizične osebe) in imetnike avtorskih pravic (založnike). Z drugimi besedami to pomeni obveznost plačevanja nadomestila v višini, kot je določena s tarifo, seveda v mejah zakonite uporabe avtorskih del za namene pregledov tiska na strani kliping agencij oziroma drugih izvajalcev dejavnosti spremljanja medijev. Nov tretji odstavek 154. člena omenjene novele ZASP pa govori tudi o obvezni delitvi zbranih nadomestil med avtorje (fizične osebe, ki so ustvarile avtorsko delo) in imetnike avtorskih pravic (založnike) v razmerju 30 odstotkov: 70 odstotkov.

Zakon je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 68/08 z dne 8.7.2008 in je začel veljati petnajsti dan po njegovi objavi. Minili sta torej dobri dve leti, da lahko ugotavljamo, kako se ta zakon uresničuje.

Ministrico za kulturo je vprašal:

1.    Ali ministrstvo razpolaga s podatki, ali se ta zakon dosledno izvaja in koliko denarja se je nabralo na račun tega zakona?
2.    Ali ministrstvo razpolaga s podatki, ali so avtorji, predvsem novinarji in publicisti v medijskih hišah,  deležni delitve zbranih nadomestil ali pa s tem denarjem še vedno v celoti razpolagajo medijske hiše?
3.    Ali razpolagate s podatki, koliko je tako imenovanega “internega klipinga” znotraj državnih organov, od katerega se ne plačujejo nadomestila?
4.    Ali ste v tem času naleteli na kakšne pomanjkljivosti obstoječega zakona, ki bi terjale spremembe?

Ministrstvo za kulturo pod vodstvom Majde Širca pa je na pisno vprašanje poslanca Državnega zbora RS Mira Petka v zvezi z izvajanjem določb Zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 68/08; v nadaljevanju ZASP-E), ki se nanašajo na plačevanje nadomestila za uporabo medijskih vsebin za namene spremljanja medijev (kliping) 10. marca 2011 podalo naslednji odgovor:

Izvajanje Zakona o avtorski in sorodnih pravicah je v pristojnosti Ministrstva za gospodarstvo, zato se je Ministrstvo za kulturo pri pripravi odgovora oprlo na podatke, ki jih je pridobilo od drugih ministrstev ter vladnih organov.
Po podatkih, ki so dostopni Ministrstvu za kulturo,  so štiri največje kliping agencije na fiduciarni račun za nadomestila od julija 2008 do lani zbrale približno 340 tisoč EUR. Nadomestila se ne delijo med avtorje, ker avtorji in izdajatelji še niso dosegli dogovora upravljanju z avtorsko pravico in načinu delitve zbranih sredstev. 
Urad RS za intelektualno lastnino je z namenom, da vzpodbudi avtorje in imetnike pravic k ustanovitvi pravne osebe, ki bi po izdanem dovoljenju kolektivno upravljala pravico do nadomestila (kolektivna organizacija), za avtorje in imetnike pravic organiziral predstavitev te avtorske pravice in možnih načinov njenega upravljanja. Na predstavitvi so se udeleženci dogovorili, da imenujejo delovno skupino, ki bo oblikovala predlog za ureditev kolektivnega upravljanja pravice do nadomestila iz tako imenovanega klipinga.
V teku so pogovori o ustanovitvi organizacije, ki naj bi pridobila licenco za kolektivno upravljanje izdajateljskih in avtorskih pravic, v katerih sodelujejo sindikati, Društvo novinarjev Slovenije, predstavniki medijev ter Zbornica založništva, knjigotrštva, grafične dejavnosti in radiodifuznih medijev. Ko bo dosežen dogovor o ustanovitvi pravne osebe za kolektivno upravljanje ter o načinu delitve zbranih sredstev, bodo agencije sprostile sredstva na fiduciarnem računu.

Urad vlade za komuniciranje (UKOM) zagotavlja dnevne preglede poročanja medijev oziroma t. i kliping, in sicer izključno za potrebe ministrstev in vladnih služb. Skladno s pogodbenimi določili UKOM za pripravo klipinga plačuje izvajalcu storitve 0,05 EUR za reproduciranje vsakega posameznega prispevka (magnetogram, skenirani članek, avdio/video zapis, …..), kar je primerno nadomestilo v smislu prvega odstavka 47. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP UPB3 Ur. l. RS, št. 16/2007 in 68/2008; v nadaljevanju ZASP). Izvajalca pa pogodba zavezuje, da sredstva, izplačana z naslova primernega nadomestila, razdeli skladno z določbo tretjega odstavka 154. člena ZASP. Hkrati je UKOM s pogodbo zavezan, da navede vir in avtorstvo posameznega prispevka, če je navedeno na uporabljenem prispevku. 

Za zaključek velja poudariti, da je bil Zakon o avtorski in sorodnih pravicah leta 2008 noveliran z namenom, da se ustrezno uredi pravica do nadomestila, ki izvira iz  tako imenovanega »klipinga«.  Navedena sprememba predstavlja ustrezno pravno podlago za ureditev pravic in obveznosti, ki izvirajo iz naslova uporabe avtorskih del za potrebe klipinga. 

Težava je v tem, da se uporabniki in imetniki pravic ne morejo dogovoriti o načinu upravljanja te pravice, saj Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino do dne 3. 3. 2011 ni prejel nobene vloge zainteresirane pravne osebe za izdajo dovoljenja za kolektivno upravljanje te pravice.