Zakaj nadzorni sveti ne opravljajo svoje naloge?

V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni lektoriran.
DR. PETER VELIČ: “Hvala lepa. Spoštovani, gospod minister. V medijih sem prebral, da sta dve družbi, ki sta v državni lasti torej Dars in pa Luka Koper oziroma njuna nadzorna sveta za imenovanje članov uprav najela agencijo oziroma eden agencijo, drugi pa odvetniško pisarno, ki naj bi pravzaprav nadzornemu svetu svetovala pri izbiri pravih članov uprav. Zanima me, kako vi ocenjujete to potezo nadzornega sveta. Najbolj me zanima, kakšni so bili stroški najema teh agencij in pa pisarn. In pa sprašujem, ali se vam ne zdi, da je to izvirna naloga nadzornega sveta, da so bili za to imenovani v nadzorni svet, da to nalogo, če katero nalogo potem to opravijo oni. Ne nazadnje so na vladi zato bili ustanovljeni kadrovsko akreditacijski sveti, en osnovni, pa potem še osem, kot sem zasledil iz odgovora na moje pisno poslansko vprašanje, za kar se vladi zahvaljujem za korekten odgovor, ki pa vendarle kaže, da so vsi ti kadrovski akreditacijski sveti, če prav razumem povzročili že 43 tisoč stroškov za svoje delo. Ob tem me zanima, če so ustanovljeni, zakaj še dodatni stroški, zakaj najemamo še agencije? Zato, da nadzornemu svetu pomagajo. Skratka, jaz sem že pričakoval oster odziv na to, da boste protestirali, celo sem pričakoval, da jih boste odzvali, da vsaj tisti, ki jih je imenovala vlada, da tisti nadzorniki odstopijo, predvsem pa, da vrnejo svoje sejnine, zato so pravzaprav tam, da opravijo svoje naloge, kajti bojim se, da se bo ta praksa nadaljevala in da nadzorni svet nobene odločitve brez ustrezne agencije, odvetniške pisarne, ne vem koga, strokovnjaka še sploh ne bo več hotel sprejeti. In tukaj mislim, da se s tem kaže neka nova praksa, ki jo v teh časih verjetno gospodarskih zaostrenih razmer, najbrž ne moremo podpirati.”

DR. PATRICK VLAČIČ: “Hvala, predsednik. Spoštovani poslanec. Hvala lepa za vaše vprašanje. Kadrovsko akreditacijski sveti so svetovalno telo Vlade Republike Slovenije pri izbiri članov nadzornih svetov oziroma upravnih odborov družb, v katerih ima Republika Slovenija lastniški delež. Pri izbiri članov uprav družb ne sodelujejo, ampak člane uprav izberejo in imenujejo nadzorni sveti družb oziroma v nekaterih primerih kot je recimo v primeru Darsa je to Vlada Republike Slovenije. Upravo Darsa d.d. imenuje Vlada Republike Slovenije, nadzorni svet družbe pa ima pristojnost, da predlaga imenovanje ali razrešitev kandidatov. Zato je nadzorni svet Darsa odločil, da bo za pomoč pri izboru predsednika oziroma predsednice uprave Darsa angažiral kadrovsko agencijo. Razlogi, ki so jih navedli so bili, da omogoči enakopravno, strokovno in transparentno izbiro pravega kandidata. V ta namen so odobrili tri ponudbe, ki so ustrezale zahtevam kadrovske komisije nadzornega sveta. Izmed treh ponudb so izbrali najugodnejši in sicer podjetje Estavreo(?), katere cena je bila 5.700 evrov brez davka. Kandidati so bili izbrani po enotni metodologiji oziroma ocenjeni po enotni metodologiji glede na postavljene kriterije. 17 prispelih ponudb je kadrovska agencija rangirala po kompetencah in izkušnjah kandidatov. Izmed sedemnajstih kandidatov je agencija opravila šest razgovorov s tistimi, ki ustrezajo razpisnim pogojem. Vsakemu je pripravila strokovno poročilo in mnenje o primernosti kandidata za razpisano mesto. Kadrovska komisija nadzornega sveta je nato opravila s štirimi od teh razgovor in tak postopek je zagotovil enakopravno obravnavanje vsakega kandidata in je omogočil izbiro kandidatke, v tem primeru za mesto predsednice uprave Darsa. Luka Koper ima z odvetniško pisarno Čeferin sklenjeno pogodbo o poslovnem sodelovanju. V postopku izbire članov uprave je odvetniška pisarna nudila zgolj logistično pomoč kadrovski komisiji nadzornega sveta in ni opravila vsebinskih opravil. Zato z odvetniško pisarno pri izboru kandidatov po naših podatkih za Luko Koper, to je ta storitev odvetniške pisarne, niso povzročile dodatnih stroškov. Cilj nadzornih svetov obeh družb je zagotovitev izbor najprimernejših kandidatov za vodenje družbe, ker napačen izbor kandidata lahko družbo v nadaljevanju stane precej več kot morebitno plačilo strokovne pomoči pri izboru kandidatov. Po moji oceni nadzorna sveta zaradi tega nista storila takšne napake, da bi jih moral pozvati k odstopu. “
 
DR. PETER VERLIČ: “Ja, seveda. Torej ta odgovor je pravzaprav povedal samo to, da nastajajo dodatni stroški. In razumem, da kadrovsko-akredicijski svet izbere sedaj po novi kadrovski paradigmi člane nadzornih svetov. Ampak ti člani nadzornih svetov očitno, očitno niso sposobni opravljati svoje izvirne naloge. To je bilo moje vprašanje. So izvirne naloge, da pravzaprav sami opravijo to, saj je pravzaprav to njihova odgovornost ali je sedaj odgovornost kadrovske agencije, ki so jo najeli, v redu, sedaj za 5.700 evrov, drugič, ne vem, za 10 tisoč evrov ali je to odgovornost nadzornega sveta. Kaj pa, če bo ta kandidat, ki je bil izbran, jaz ne vem kateri kandidati so sedaj postali člani uprav, morda bi bilo tudi zanimivo slišati kdo so to, da vidimo, če so sedaj kadrovske agencije res izbrale najboljše. Ampak ali bodo sedaj ti člani nadzornih svetov, jaz se ne strinjam. Jaz mislim, da so povzročili dodatne stroške za nekaj, kar bi morali oni sami napraviti in so za to dobili sejnino. Vsaj tisto sejnino za izbor članov uprav, vsaj za tiste seje, bi lahko vrnili sejnino nazaj, če so že morali najeti agencijo. In zato, tukaj vas res, vas sprašujem ali se vam to zdi prav, da bodo sedaj, verjetno da se bo vpeljala nova praksa, sedaj verjetno za imenovanje članov uprav, jutri za naslednje odločitve. Ali se vam zdi prav, da nadzorni sveti sedaj to po novem začenjajo početi zlasti v teh časih in zakaj ne opravljajo svoje naloge? To mislim, da je njihova odgovornost. Kajti jutri bodo rekli ne, nismo izbrali mi, mi smo to izbrali na predlog svetovalne agencije in odvetniška pisarna Čeferin bo seveda potem temu nadzornemu svetu pomagala se izvleči iz slabe odločitve ali kako?”

DR. PATRICK VLAČIČ: “Najprej o tem, da je neka pisarna sodelovala pri samem izboru, še enkrat ponavljam, šlo je samo za logistično pomoč, pa bom tukaj pred tem Državnim zborom tudi povedal za kaj gre. Javni razpisi so v imenu transparentnosti način, kako priti do predsednika uprave ali pa člana uprave. Vendar se pri tem pojavi ena težava, ki so jo, na katero so opozorili že številni strokovnjaki v Republiki Sloveniji. Težava je v tem, da tisti, ki se prijavi na razpis, običajno ni brez dela in dela v nekem podjetju, zaradi take prijave na razpis pri obstoječem lastniku lahko zaradi tega pade v nemilost, ker pomeni, da ni zadovoljen ali da želi nekam naprej. In seveda ta diskretnost pri tem, ko se prijaviš na neko novo delovno mesto, je pomembna. Zato je bilo sodelovanje odvetniške pisarne, da se je zagotovila zaščita tistih, ki so se prijavili, zato ker javni razpisi s tem, ko prinašajo določene prednosti, prinašajo s seboj tudi določene težave. Ampak še enkrat, po naših podatkih ta pomoč odvetniške pisarne ni povzročila nikakršnih stroškov. Kar se tiče pomoči kadrovske agencije. Nadzorni sveti so odgovorni z vsem svojim premoženjem za svoje ravnanje. V primeru Darsa gre za zelo velike denarje. In pogosto se je dogajalo tudi v preteklosti, da so nadzorni sveti najeli kakšno odvetniško pisarno za pravno mnenje ali kakšnega dodatnega finančnika za poglobljeno finančno pregledovanje določenih dokumentov. Tako da to, da so najeli kadrovsko agencijo, je pač bila njihova odločitev, da bodo na ta način prišli do čim bolj kvalitetnega imena za to res pomembno družbo za državo. Res je, da je kadrovanje oziroma izbira, predlog vladi, ena izmed njihovih najpomembnejših dolžnosti. Kako naj teče ta postopek, ni opisano v kakšnih internih aktih, razen tega, da predlagajo Vladi Republike Slovenije kandidata ali kandidatko. To so tudi storili, in potem smo jo mi potrdili.”

DR. PETER VERLIČ: “Proceduralno želim, da o tem opravimo širšo razpravo na seji Državnega zbora, skladno s poslovnikom. Namreč to, kar je minister zdaj odgovoril, ga pravzaprav z njegovega stališča razumem, postavil se je v bran nadzornemu svetu, enemu in drugemu. In seveda, postavil se je očitno tudi bran temu, da se bodo lahko sedaj v podjetjih, ki pravzaprav imajo svoje logistične funkcije, imajo svojo pravno službo, imajo svojo kadrovsko službo, torej vso logistiko, tako Luka Koper kot Dars imata za to zelo dobro organizirano službo in lahko kvalitetno pomaga, brez tega, da se najame še posebna kadrovska agencija. Gre za to, da nadzorni svet mora biti sam sposoben opraviti vsaj to izvirno nalogo, ampak zgleda, da kljub temu, da smo v časih, ko se pravzaprav vse povsod in tudi v vladi zelo poudarjate varčevanje in vse gledamo skozi stroške tako in drugače in iščemo, da bi stroške zmanjševali se na drugi strani uveljavlja praksa, da se poleg sejnin pojavljajo še novi stroški za svetovanje nadzornim svetom. Prepričan sem, da to ne bo prva in zadnja odločitev nadzornega sveta. Mislim, da se bo pojavilo, sedaj po novem, svetovanje nadzornemu svetu kar na vsaki seji naslednjega nadzornega sveta. Zakaj predlagam, še enkrat, da se opravi ta širša razprava v Državnem zboru? Zato, ker bo verjetno na tem področju potrebno zakonodajo spremeniti v tistem delu, verjetno Zakon o gospodarskih družbah, ki nalaga odgovornosti in pa naloge nadzornih svetov. Verjetno se bo treba o tem pogovoriti. Najbrž pa sedanji nadzorni sveti te gospodarske krize ne čutijo in raje seveda povzročajo nove stroške, kar pa prav gotovo ni prav in ni ustrezno. Jaz sem tukaj, minister, res pričakoval, da boste vi na nadzorne svete bolj pritisnili in jih podučili, kaj je njihova naloga, ampak očitno so s tem dobili mandat, da bodo lahko najemali agencije in seveda družbam povzročali dodatne stroške. Hvala.”