Zakaj morajo kmetje plačevati davek od subvencije za tisto zemljišče, za katerega subvencije niti niso prejeli?

 Zemljišča ne morejo uporabljati niti za pašnik, saj so na višini 2000 metrov na pobočju Pece. Poslanec SDS Miro Petek je vložil pisni poslanski vprašanji v zvezi z davčnimi obveznostmi iz naslova kmetijstva, ki ju je naslovil na ministra, pristojnega za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Dejana Židana in ministra, pristojnega za finance dr. Franca Križaniča.V moji poslanski pisarni na Ravnah na Koroškem se je že v  preteklosti oglasilo nekaj kmetov s Koroške, ki so že nekaj let nezadovoljni z odmero davčnih obveznosti iz kmetijstva. Nekaj kmetov iz doline Tople že nekaj let zaman piše pritožbe na republiško davčno upravo, saj ne soglaša z načinom ugotavljanja davčne osnove, ki je izračunana na podlagi povprečnih zneskov subvencij na zemljišča v uporabi. V teh pritožbah navajajo, da gre za povprečno  pripisane zneske  na hektar površine kmetijskih in gozdnih zemljišč, ne pa za realno prejete dohodke iz naslova ukrepov kmetijske politike. Kmetje poudarjajo, da davčni organ ne ugotavlja pravilno višino dohodkov iz osnovne  kmetijske in gozdarske dejavnosti.Zadnji tovrstni primer v poslanski pisarni na Ravnah na Koroškem je bil obisk kmetice iz Tople, občina Črna na Koroškem, ki je ogorčena, ker se v davčno osnovo štejejo povprečni zneski subvencij za kmetijska zemljišča, za katera njena kmetija sploh ni prejela subvencij, poleg tega ta zemljišča tik pod vrhom Pece na višini 2000 metrov niso v uporabi.Pet kmetov v zaščiteni dolini Tople je v času komunizma (po nekaterih pripovedovanjih zaradi posredovanja Prežihovega Voranca) lahko zadržalo več gozdnih površin kot je določal takratni gozdni maksimum, zato so v teh pogojih pod Peco sploh lahko preživeli. Danes jim država s tovrstnimi zakonskimi ukrepi ponovno streže po eksistenci.Ministra za finance sprašujem:Kako lahko kmetu določite v davčno osnovo tudi znesek subvencije za zemljišče,  za katero za subvencijo  niti ni zaprosil niti ni  subvencije  prejel, poleg tega teh zemljišč niti ne more uporabljati, saj gre za neplodno zemljišča na višini okoli 2000 metrov na pobočju gore Pece? Ta zemljišča ne ustrezajo pogojem za uveljavljanje subvencije, zato za subvencijo Fajmutovi tudi niso zaprosili, absurd pa je, da sedaj od subvencije, ki je v resnici niso prejeli, plačujejo celo davek.Ali ni takšna odmera davka v nasprotju z načelom pravne države, načelom pravičnosti  in enakosti?Zakaj se pri odmerah davka davčni organ ne poslužuje evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, temveč le katastra, pri čemer pa podatki iz zemljiškega katastra niso osnova za pridobitev subvencij?    Za odgovor se vam zahvaljujem. V moji poslanski pisarni na Ravnah na Koroškem se je že v  preteklosti oglasilo nekaj kmetov s Koroške, ki so že nekaj let nezadovoljni z odmero davčnih obveznosti iz kmetijstva. Nekaj kmetov iz doline Tople že nekaj let zaman piše pritožbe na republiško davčno upravo, saj ne soglaša z načinom ugotavljanja davčne osnove, ki je izračunana na podlagi povprečnih zneskov subvencij na zemljišča v uporabi. V teh pritožbah navajajo, da gre za povprečno  pripisane zneske  na hektar površine kmetijskih in gozdnih zemljišč, ne pa za realno prejete dohodke iz naslova ukrepov kmetijske politike. Kmetje poudarjajo, da davčni organ ne ugotavlja pravilno višino dohodkov iz osnovne  kmetijske in gozdarske dejavnosti.Zadnji tovrstni primer v poslanski pisarni na Ravnah na Koroškem je bil obisk kmetice  iz Tople, občina Črna na Koroškem, ki je ogorčena, ker se v davčno osnovo štejejo povprečni zneski subvencij za kmetijska zemljišča, za katera njena kmetija sploh ni prejela subvencij, poleg tega ta zemljišča tik pod vrhom Pece na višini 2000 metrov niso v uporabi.Pet kmetov v zaščiteni dolini Tople je v času komunizma (po nekaterih pripovedovanjih zaradi posredovanja Prežihovega Voranca) lahko zadržalo več gozdnih površin kot je določal takratni gozdni maksimum, zato so v teh pogojih pod Peco sploh lahko preživeli. Danes jim država s tovrstnimi zakonskimi ukrepi ponovno streže po eksistenci.Ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejana Židana  sprašujem:Kakšno je stališče ministrstva, da se kmetu  v davčno osnovo šteje tudi znesek subvencije za tisto zemljišče, za katero za subvencijo  niti ni zaprosil niti je ni prejel?Ali se vam zdi pravično in v duhu politike ohranjanja podeželja, da morajo kmetje za neplodna zemljišča na višini okoli 2000 metrov na pobočju gore Pece, ki jih ne morejo uporabljati niti za pašnik, plačevati davek od subvencije, ki je niso prejeli? Ali ste z ministrom za finance opravili kakšen pogovor, da bi se pri odmeri davka davčni organi posluževali  evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, kar je po prepričanju kmetov bolj pravično, in ne katastra?      Za odgovor se vam zahvaljujem.