Zakaj koalicija t.i. "izbrisane" ureja drugače kot izgnance, internirance, taboriščnike in druge žrtve vojnega nasilja?

Čeprav je Slovenija pravna in socialna država, se je Pahorjeva koalicija lotila urejanja poprave krivic t.i. “izbrisanih” povsem drugače kot oškodovancev vojnega in povojnega nasilja po drugi svetovni vojni. Za slednje smo najprej sprejeli ustrezno zakonodajo, v kateri so natančno popisani primeri vojnega nasilja oziroma  žrtev (npr. izgnanci, interniranci, taboriščniki, ukradeni otroci, … ), določene najvišje možne odškodnine in rente, viri sredstev za poplačilo, obrestne mere in načini izplačil, izplačevalec, predpisan je postopek za uveljavljanje upravičenj, potrebna dokazila in organ, ki o tem odloča, pritožbeni organ, … Skratka, vse je natančno popisano in možna so le individualna vlaganja zahtevkov. Vsak upravičenec je moral sam sprožiti postopek in predložiti vso potrebno dokumentacijo za odločanje na Komisiji.

V primeru t.i. “izbrisanih” pa je koalicija ubrala povsem drugačen pristop. Namesto, da bi predhodno natančno določila pravni in odškodninski okvir in določila pogoje in postopke za uveljavljanje pravice za popravo eventualnih krivic iz obdobja osamosvojitve, je koalicija najprej znatno (za 40%)  in brez utemeljitve povečala število t.i. “izbrisanih” in jim začela pošiljati odločbe o stalnem bivališču kar mimo zakonske podlage. Odločbe pošiljajo celo osebam, ki so se iz Slovenije odselile že pred osamosvojitvijo, pa se zaradi malomarnosti niso odjavile. Ministrstvo za notranje zadeve jim pošilja odločbe na naslove, na katerih ne bivajo že 15 ali 20 let. Mnogi pa so bili v Sloveniji samo na začasnem delu (zdomci) in so se v času osamosvajanja prostovoljno vrnili na svoje domove  v druge republike. So pa primeri, ko nekateri dejansko niso mogli urediti svojega statusa zaradi napak administracije. Položaj teh ljudi v tistem času je bil zelo različen.

Ker področja t.i.”izbrisanih” ne ureja nobena zakonodaja, bodo t.i. “izbrisani” s tožbami pred sodišči uveljavljali svoja upravičenja. Če je soditi po sodbi, s katero je na sodišču na Ptuju uspel Todorovič, potem bodo odškodnine za posamično zadevo najmanj 10x višje od celotnega zneska izplačanih odškodnin in rent, ki so jih prejeli posamezni oškodovanci iz obdobja druge svetovne vojne. Ob tem je potrebno dodati, da bo Todorovič lahko vložil še 5 tožb za domnevno kršenje različnih krivic in z vsemi uspel.

Najbrž ni potrebno posebej poudarjati, da so oškodovanci druge svetovne vojne prestali izredno hudo trpljenje po koncentracijskih taboriščih, tujih deželah in drugod, ko so  bili nasilno izseljeni, deportirani ali so jim bile porušene hiše. Prav nihče od t.i. “izbrisanih” ni niti približno doživel takšnega gorja. 

To kaže na vso krivičnost in nepoštenost pristopa Pahorjeve koalicije in samo vprašanje časa je, kdaj se bo »dvignilo« npr. društvo izgnancev ali druge skupine dejanskih žrtev nasilja. Kaj kmalu bodo ugotovili, da je trpljenje t.i. “izbrisanih” znatno prevrednoteno in dosojene odškodnine veliko, veliko previsoke.

Tudi zato Pahorjevi koaliciji  predlagamo, da omogoči sprejem ustavnega zakona, s katerim med drugim natančno predpisujemo postopek ugotavljanja upravičenosti povrnitve stalnega prebivališča in višine odškodnin za tiste, ki so bili dejansko neupravičeno »preneseni/izbrisani« iz evidence stalnega prebivališča. S tem  pa bi preprečili tudi nastanek novih krivic.