Zakaj je prišlo do zamude glede obravnave kandidatov za sodnika ESČP na Svetu Evrope?

Poslanska skupina SDS je na predsednika Mandatno-volilne komisije in predsednika Odbora za zunanjo politiko naslovila zahtevo za sklic skupne nujne seje, na kateri bi obravnavali potek postopka imenovanja sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice izmed kandidatov, ki jih je predlagala Republika Slovenija.

Poslanke in poslanci ob tem izpostavljajo, da je iz medijskih objav razvidno, da je Svet Evrope v okviru tajnega postopka izbire kandidatov za sodnika ESČP postavil dodatna vprašanja Republiki Sloveniji glede predlaganih kandidatov mag. Nine Betetto, dr. Marka Bošnjaka in dr. Nine Peršak. Potem, ko je Slovenija na ta vprašanja odgovorila, so iz Sveta Evrope postavili še dodatna vprašanja. Državnemu zboru RS kot organu, ki je kandidate izvolil, vsebina vprašanj in odgovori nanje niso znani.

Kljub odgovoru ministra za zunanje zadeve Karla Erjavca, da gre pri komunikaciji, povezani z volitvami sodnikov ESČP, za zaupne postopke, smo v poslanski skupini SDS mnenja, da ima Državni zbor RS kot tisti, ki kandidate izvoli, v postopku  primarno pravico in dolžnost seznaniti se z mnenjem Svetovalnega panela Sveta Evrope glede svoje lastne izbire kandidatov. Nihče drug za izbiro ni tako odgovoren kot ravno državni zbor, zato je povsem nerazumno in v nasprotju s predpisi Državnemu zboru RS odreči pravico do seznanitve in spremljanja komunikacije s Svetovalnim panelom.  Medtem ko je komunikacija med Svetovalnim panelom in državo pogodbenico zaupna, pravila nikakor ne določajo, da bi bila ta komunikacija omejena le na vlado države članice, tako da bi slednja iz komunikacije lahko kar samovoljno izključila organ, ki je kandidate izvolil.

Vsekakor je tako kot Vlada RS tudi Državni zbor RS zavezan k zaupnosti komunikacije s Svetovalnim panelom; o tem ni nikakršnega dvoma. A odtegnitev te zaupne komunikacije osrednjemu organu, ki predstavlja državo pogodbenico, je povsem nerazumno in v grobem ter neposrednem nasprotju s pravili.

Poslanke in poslanci SDS ob tem tudi izpostavljajo, da lahko poslanci Državnega zbora v zvezi z opravljanjem svoje funkcije dostopajo do tajnih podatkov, poslanci pa imajo pravico biti obveščeni o vsebini dokumentov, povezanimi z izpolnjevanjem mednarodnih pogodb, v kolikor bi se Vlada RS glede neobveščanja Državnega zbora v tem postopku sklicevala na izvajanje ratificirane Evropske konvencije za človekove pravice in temeljne svoboščine. Tudi v tem primeru ima namreč Vlada RS dolžnost, da seznanja Državni zbor RS z izvajanjem te mednarodne pogodbe kot to določa 3. odstavek 84. člena Zakona o zunanjih zadevah.

Iz različnih pravnih virov, ki urejajo postopek izbire kandidatov za sodnika ESČP ter funkcije poslank in poslancev Državnega zbora je jasno razvidno, da bi moral biti Državni zbor RS, ki je kandidate za sodnika ESČP izvolil, obveščen o korespondenci med Svetom Evrope (vključno z organi v njegovi sestavi oziroma paneli) in Vlado RS ter da zavrnitev seznanitve z omenjeno korespondenco s strani Vlade RS nima nikakršne pravne podlage.

Poslanke in poslanci SDS predlagajo, da se po skupni seji sprejmejo naslednji sklepi:

1. Mandatno – volilna komisija in Odbor za zunanjo politiko sta se seznanila z dosedanjim postopkom izbora sodnika za Evropsko sodišče za človekove izmed predlaganih kandidatov s strani Republike Slovenije.

2. Mandatno – volilna komisija in Odbor za zunanjo politiko predlagata Vladi Republike Slovenije, da seznani Državni zbor Republike Slovenije oziroma pristojno delovno telo z vso dosedanjo korespondenco med Svetom Evrope in Vlado Republike Slovenije, v roku  7 dni od sprejetja tega sklepa.

3. Mandatno – volilna komisija in Odbor za zunanjo politiko predlagata Vladi Republike Slovenije, da v postopku izbora slovenskega sodnika za Evropsko sodišče za človekove pravice obvešča Državni zbor RS in pristojno delovno telo o vsaki korespondenci med Svetom Evrope in Vlado RS. 

Celotna zahteva za sklic skupne nujne seje obeh odborov se nahaja tukaj.