Uradno znani podatki, da je mesečni strošek za enega migranta skoraj 2000 evrov, pri marsikateremu državljanu in državljanki, ki je sredi aktivne delovne dobe, povzročajo slabo voljo in jezo zaradi odnosa, ki ga vlada Mira Cerarja kaže do lastnih državljanov ind državljank.
V ponedeljek, 27. februarja 2017, je v Celjskem domu v organizaciji Mestnega odbora SDS Celje potekala javna tribuna o migrantski krizi in njenih vplivih na življenje in varnost slovenskih državljanov in državljank.
Svoja stališča in odnos do migrantskega vprašanja ter smer iskanja rešitev iz zapletenih razmer so predstavili dr. Vinko Gorenak, poslanec SDS v Državnem zboru RS in nekdanji minister za notranje zadeve, Franc Breznik, poslanec v Državnem zboru RS, in mag. Marko Zidanšek, predsednik SLS.
Osrednje vprašanje javne tribune je bilo, ali so migranti deležni ugodnejšega obravnavanja v primerjavi s slovenskimi državljani in državljankami. Uradno znani podatki, da je mesečni strošek za enega migranta skoraj 2000 evrov, pri marsikateremu državljanu in državljanki, ki je sredi aktivne delovne dobe, povzročajo slabo voljo in jezo zaradi odnosa, ki ga vlada Mira Cerarja kaže do lastnih državljanov.
Dr. Vinko Gorenak je uvodoma dejal, da ima evropska politika v zvezi z migrantsko krizo več obrazov – eden je »zahodnjaški«, drugega pa predstavlja Višegrajska skupina. Za Slovenijo se, žal, zdi, da glede na aktualno politiko sodi v prvo skupino. Temeljna vprašanja, ki si jih moramo zastaviti, so po mnenju dr. Gorenaka ta, ali bo Evropa vodila skupno azilno politiko, ali bo Evropa skupaj varovala meje in ali bo Evropa ustvarila skupno obveščevalno službo. Če Evropa na teh področjih ne bo uspela, se bo po prepričanju dr. Gorenaka vrnila v preteklost, ko je vsaka od držav članic »ljubosumno« varovala svoje meje.
Franc Breznik je v razpravi opozoril, da islam Evropo napada v treh smereh, in sicer kulturno, versko in pravno, saj v Evropo med drugim uvaža šeriatsko pravo, ki nasprotuje rimsko–evropski pravni tradiciji. Breznik je spomnil tudi na vrednostni sistem prišlekov z Bližnjega vzhoda, saj je njihov način življenja in delovanja povsem drugačen, kot je evropski. V primeru sedanje migrantske krize pa po prepričanju Breznika ne moremo govoriti o humanitarni katastrofi, pač pa o hibridnem načinu vojskovanja. Dejstvo pa je, je še dodal Breznik, da Evropa zdaj doživlja četrto industrijsko revolucijo, kjer ima Slovenija veliko priložnost, vendar bo treba za uresničenje priložnosti braniti meje.
Močan dvom o resnični humanitarni krizi poraja pri slovenskih državljanih tudi dejstvo, da migranti ne iščejo prve varne države, kjer bi zaživeli v miru in relativno varnem okolju, temveč želijo predvsem v srednjo in severno Evropo.
Sogovorniki so se strinjali, da v migrantski krizi negativno preseneča tudi obnašanje Nemčije. Ravnanje slednje, predvsem pa povabilo Angele Merkel množici migrantov, naj pridejo v Evropo, je bilo spodbujeno s slabo demografsko sliko Nemčije in potrebo po poceni delovni sili. Slednja pa se je brez prilagoditve na povsem drugačno okolje od tistega, iz katerega so migranti prišli, izkazala kot bumerang za Nemčijo samo.
Gostje okrogle mize so se ob koncu strinjali, da v kolikor državljani in državljanke Slovenije nismo zadovoljni s tem, kako se je aktualna vlada lotila reševanja migrantske krize, predvsem pa s tem, da so slovenski državljani in državljanke glede na migrante drugorazredni, potem potrebujemo novo vlado, ki se bo lotila reševanja migrantke krize pri njenem izvoru, predvsem pa v prvi vrsti poskrbela za lastne državljane in državljanke.