Zakaj država še ni zagotovila denarne pomoči za prizadete v poplavah?
sobota, 21. 5. 2011IVAN GRILL: “Hvala lepa. Spoštovani ministri, spoštovani predsedujoči. Danes vam postavljam dve vprašanji. Glejte kot prvega bi vam postavil vprašanje v zvezi s poplavami, ki so Slovenijo doletele v septembru 2010. Pomeni, da je že približno 8 mesecev od teh katastrofalnih poplav in te poplave so takrat prizadele številna gospodinjstva, gospodarske subjekte in sanacija še zdaj ni zaključena. Na Dolenjskem od koder prihajam so me številni krajani, ne nazadnje tudi župani prosili, da skušam glede na svoje pristojnosti povprašati, pa ne nazadnje mogoče tudi kaj pospešiti, da bi se te sanacija in tudi obljubljena pomoč s strani države začela uresničevati. Prizadete so bile: občina Žužemberk, občina Škocjan, Šentjernej, Kostanjevica na Krki in številne občine, vsaj po popisu škod, so škode visoke ali pa znašajo v nekaj sto tisoč evrov. Zdaj glede na to, da je bilo tudi z vaše strani večkrat, pred meseci že obljubljeno, da se bo država hitro odzvala, da bodo ljudje, ki so utrpeli to škodo dobili vsaj en del tudi sofinancirano s strani države, se žal ne uresničuje. Po podatkih, ki jih imam so občine tisto svojo nalogo tukaj korektno opravile, izdelale so popise vseh teh škod tako s strani fizičnih oseb, ne nazadnje gospodarskih in tudi tistih škod, ki so v pristojnosti države, so vse te vloge izpolnjene poslali na ustrezne institucije, pa v veliki večini primerov žal ni bilo niti odgovorov, kajti šele, da bi ljudje dobili tista sredstva. Številni posamezniki, ki so v težki socialni situaciji ne morejo žal sanirati niti tistih osnovnih poškodb, ki so se takrat dogodile, pomeni, da imajo še vedno zelo kritično situacijo. Zato me seveda, spoštovani gospod minister zanima, kje so razlogi, da se ta zadeva še vedno nahaja v nekem mrtvem teku, da ljudje ne dobijo niti odgovorov, kaj šele finančna sredstva, kajti glejte pregovor, ki še vedno drži, kdor hitro da, dvakrat da, bi se tudi tukaj zelo zelo korektno ali pa rekel za njih koristno uresničil, pa žal niso dobili nič, še odgovora ne. Če mi lahko seveda prosim na to odgovorite, pa bom potem še nekaj konkretnih dejstev navedel. Hvala lepa.”
DR. ROKO ŽARNIĆ: “Hvala lepa. Spoštovani gospod predsedujoči, spoštovane gospe poslanke, gospodje poslanci. Hvala za to vprašanje. Torej za odpravo posledic neposredne škode na stvareh v pristojnosti našega ministrstva, zaradi posledic poplave med 16. in 20. septembrom se bo sredstva zagotavljalo, se zagotavljajo v okviru zmožnosti proračuna. Gre za obnovo poškodovane vodne gospodarske infrastrukture, lokalne infrastrukture ter za obnovo objektov v lasti oseb zasebnega prava namenjeni bivanju in izvajanju dejavnosti. Za leto 2011 je zagotovljenih 27,7 milijonov evrov. Vlada Republike Slovenije je zagotovila tudi sredstva v višini preko 10 milijonov evrov tudi za odpravo posledic poplav v pristojnosti drugih ministrstev. Torej Ministrstva za gospodarstvo in za promet, so bile za skoraj 38 milijonov evrov. Merila in kriteriji za dodelitev sredstev so opredeljeni z zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč in na njegovi podlagi je bila tudi izdana uredba o načinu izračuna višine sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč na objektih in stanovanjih ter višine hipotekarnih sredstev za obnovo stanovanj. Namen zakona samega ni izplačilo odškodnin, temveč spodbuda lastnikom poškodovanih objektov, ki so namenjeni bivanju ali pa izvajanju dejavnosti k obnovi objektov v funkcionalno stanje. Na podlagi postopka za dodelitev sredstev, ki temelji na podanih dokazilih o izvedbenih delih oziroma računih bodo lahko sredstva prvim upravičencem nakazana na podlagi odločb v mesecu juniju. Se pravi v kratkem. V letu 2011 je namenjeno za obnovo objekta v lasti osebnega prava 1,7 milijona evrov. V naslednjih letih bodo zagotovljena tudi ostala potrebna sredstva. Glede na to, da obnova v mnogih primerih še traja, predvsem izsuševanje zidov ter dejstva, da lahko upravičenci podajo vloge vse do konca letošnjega leta ni mogoče vnaprej napovedati potrebnega obsega sredstev. Za škodo, ki je nastala v kmetijstvu na tekoči kmetijski proizvodnji se skladno z veljavno zakonodajo ne dodeljuje sredstev, saj je to škodo mogoče zavarovati, pri čemer je plačilo zavarovalne premije sofinancirano iz državnega proračuna. Za izvedbo sanacijski del na poškodovanih vodotokih v letu 2011 so pogodbe za izvedbo del podpisane v skupni višini 18 milijonov evrov in dela so se že začela. Pa mogoče še na kratko, da povem, kakšen je postopek za dodelitev sredstev. Mogoče bo komu tudi to pomagalo. Osnova za izvedbo postopka je poleg izpolnjevanja osnovnih pogojev v obravnavo, torej, da je to stanovanjska stavba, ki je naseljena na dan nesreče zavarovanost gospodarskega objekta, kmetijskega gospodarstva oziroma objekta za izvajanje poslovne dejavnosti tudi višina ocene škode, ki znaša vsaj 50% povprečno oceno škode kar znaša dva tisoč dvesto evrov za stanovanjske objekte ter tisoč evrov za gospodarske objekte kmetijskega gospodarstva oziroma več kot 5% vrednosti novogradnje za poslovne objekte, za katere bo postopek nadaljevanj po soglasju evropske komisije, ki potrjuje shemo državnih pomoči.V postopku so bili pozvani k oddaji vloge za dodelitve sredstev upravičenci in sicer lastniki objektov za katere je iz javnih evidenc ugotovljeno izpolnjevanje prej navedenih pogojev in za pridobitev sredstev morajo upravičenci predložiti tudi dokazila o izvedenih obnovitvenih delih, se pravi račune morajo predložiti, ter soglasja morebitnih solastnikov da se sredstva delijo solastniku, ki poda vlogo za dodelitev sredstev. Postopki se obravnavajo samo s stroški za izvedena obnovitvena dela na gradbenih delih objekta med tem ko stroški za zamenjavo ali nadomestitev pohištva in notranje in zunanje opreme ne sodijo žal med upravičene stroške. Za obnovo stanovanjske stavbe je lastnik upravičen do 40% sredstev, ki jih je vložil v obnovo stavbe. Za obnov zavarovanega gospodarskega objekta, kmetijskega gospodarstva, lastnik upravičen do 40% sredstev ter za poslovne objekte kjer se izvajajo dejavnosti do 30% vloženih v obnovo.”
IVAN GRILL: “Hvala lepa za te informacije. Ampak poglejte, to kar ste spoštovani gospod minister povedal dokazuje, da so tudi postopki prepočasni. Očitno se je tukaj nabralo toliko birokratskih ovir, da se zadeve vrtijo v krogu. Kot je meni znano, poglejte, konkretno za občino Šentjernej, tiste kriterije, ki ste jih vi navedli, dva tisoč evrov ocenjena škoda, poglejte tukaj imam podatek, da je skupno ocenjena škoda preko sto oseminpetdeset tisoč evrov in to gre za petintrideset stanovanjskih objektov, pomeni, da ta kriterij izpolnjujejo. Vse so že zbrali, so vam poslali. Poglejte in kaj ljudje pričakujejo? Da bi dobili vsaj odgovor! Poglejte niti odgovora ne dobijo in sedaj sprašujejo župana oziroma občino, sprašujejo uradnike, ne nazadnje tudi poslance in to, mislim da ni tisti pravi način dela tudi vaših uradnikov. Če so že te vloge zbrali in če je potrebno kje kar koli dopolniti, naj te zadeve obvestijo. Ravno tako v občini Škocjan so dobili nekateri ampak teh je minimalno, so dobili res poziv, da so tiste račune predložili ampak velika večina niti ne dela nič. Zopet zadeva visi v zraku in osem mesecev po poplavah. Če bo ta postopek tako tekel naprej se bojim, da nas bo doletela že naslednja poplava v jeseni. In zdaj še, poglejte kar se tiče teh sredstev; 1,7 milijona sredstev kolikor ste rekli da bodo junija meseca, poglejte, to je v bistvu kaplja v morje. Bojim se, da tistih osemintrideset milijonov evrov kolikor je skupno predvideno za to, glede na birokratske postopke ne bo moč porabiti v petih letih. Zato kljub temu apeliram in vas seveda prosim kaj boste naredili, da se bodo postopki pospešili, da bodo ljudje dobili odgovore in v primeru, da so njihove vloge nepopolne, da jih s strani vaših uradnikov pozovejo, da dopolnijo in da se zadeve lahko sanirajo. In čakate, da bodo ljudje sami zbrali sredstva ko nimajo niti za preživetje je verjetno iluzija in ne potrebno zavlačevanje. Hvala lepa.”
DR. ROKO ŽARNIĆ: “Poglejte glede tega kriterija in tega so stvari regulirane. Če je bil kakšen odgovor vmes bom malo preveril, samo kakor jaz vem praksa naših, vsaj ta ekipa zelo ažurno dela. Je pa dostikrat zdaj problem, ker ljudje nimajo vsi za kar bi morali dati pa se izgovarjajo pa pritožujejo. Tudi to je potrebno, veste, biti kritičen tudi do očitkov ljudi pa do našega dela. Tako da, jaz bom preveril kar je naše mislim da je pa potrebno tudi, jaz se spomnim nekega primera, ko je pet let kasneje nekdo prišel se kregati pa računov ni imel. Ljudje so pač različni in zdaj je potrebno pomagati tistim, ki te zadeve ne znajo pripravit, pomagati in smo imeli tudi odprti telefon, bom pa pogledal in vprašal kaj je s tekočimi problemi, naj se stvari ažurirajo. Hvala.”
IVAN GRILL: “Glede na to, da obstaja velika možnost ali pa verjetno, da so tudi postopki zakomplicirani, zapleteni, da bi bilo smiselno marsikakšno zadevo pojasnit, sem prepričan, da bi lahko ena splošna razprava kjer bi se o teh stvareh lahko bolj konkretno pogovorili, o postopkih, o razlogih, zakaj se zadeve tako dolgo odvijajo in nenazadnje tudi mogoče takrat, ko bi ta razprava, če bo seveda koalicija potrdila, bo že tudi tisti prvi del izplačan, bi lahko seveda tukaj o teh zadevah konkretno spregovorili, zato predlagam, da se na naslednji seji opravi splošna razprava kako poteka s strani države tista obljuba o subvencioniranju škode, ki je nastala ob lanskoletnih poplavah v septembru 2010. Hvala lepa.”