Ali je bila odločitev velenjskega centra za socialno delo, da se vnuka odvzame babici in dedku ter zanju poišče novo rejniško družino, resnično v njuno največjo korist?
Poslanka SDS Anja Bah Žibert je na ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo Kopač Mrak naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi z odločitvijo Centra za socialno delo Velenje glede premestitve otrok k rejnikom.
Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.
Spoštovana,
v medijih je odjeknila novica glede odločitve Centra za socialno delo Velenje o premestitvi dveh dečkov k rejnikom. Dečka, ki sta pred meseci izgubila mamo, ker jo je njun oče umoril, sta bila po tragičnem dogodku dodeljena v skrbništvo starim staršem.
Taki rešitvi pa Center za socialno delo ni bil naklonjen, saj so se ves čas skušali s starimi starši dogovoriti o drugačni rešitvi, torej rejništvu. Več kot razumljivo je, da so stari starši odvzemu otrok nasprotovali, saj so to njihovi vnuki, za katere so ves čas po travmatičnem dogodku skrbeli.
Po navedbah iz medijev se je Center za socialno delo Velenje za odvzem otrok starim staršem odločil zaradi njihove starosti in premajhnega stanovanja. Direktorica Centra za socialno delo Velenje take navedbe sicer zanika in ponavlja, da so storili, kar je bilo v največjo korist otrok. Pri tem ne navaja zanemarjanja ali ogrožanja otrok, kar bi bil edini razumljiv razlog za premestitev otrok v rejniško družino. Prav tako ne navaja slabega ekonomskega stanja, saj naj bi imela stara starša tudi zaposlitev. Kot pravijo pravniki, pa »to, da stari starši ne bi mogli biti primerni skrbniki ali rejniki svojim vnukom, ne drži. Celo zaželeno je, da se skrbniki, posvojitelji ali rejniki, kadar starši niso sposobni skrbeti za otroke, zbolijo ali umrejo, najprej poiščejo v širši družini.« Prav tako ni omejena starost rejnika, ne more biti odločilna niti velikost stanovanja. Ne nazadnje tudi zaradi neustrezne politike v državi mlade družine živijo v majhnih stanovanjih, mnogi otroci v revščini, starši so brez služb … pa se morajo znajti po najboljših močeh.
V primeru Centra za socialno delo Velenje seveda ne gre spregledati tudi načina odvzema otrok, saj naj bi ju na skrivaj odpeljali iz vrtca in ju dodelili rejniški družini. Pri tem pa zamolčali, kam so otroka odpeljali in koliko časa bosta stara starša brez stikov s svojima vnukoma. Tako sta otroka po že tako hudi izkušnji, kot je izguba mame v rosni mladosti, ostala še brez starih staršev in »na vrat na nos« odšla živet v novo okolje, k »novi družini«. Lahko se samo vprašamo, kako je še ta dogodek vplival na njiju. Tudi Varuhinja človekovih pravic je poudarila, da je treba odvzeme in namestitve otrok v rejniške družine ali v druge ustrezne institucije izvajati z največjo mero občutljivosti, pri tem pa otrok ne »dodatno travmatizirati«.
Spoštovana ministrica, zanima me:
- Ali je Center za socialno delo Velenje v navedenem primeru ugotovil zlorabo oziroma ogrožanje otrok? Ali jima stara starša nista zagotavljala primernega okolja za njun nadaljnji psihofizični razvoj? Direktorica Centra za socialno delo Velenje namreč razlaga, da je bila sprejeta odločitev, da otroka dodelijo v rejniško družino, ker jima želijo omogočiti normalen razvoj.
- Kako je Center za socialno delo Velenje ugotavljal največjo korist otrok? Vemo, da starost rejnikov in velikost stanovanja ne predstavljata omejitev za skrbništvo oziroma rejništvo, stara starša pa naj bi bila tudi ekonomsko preskrbljena, saj naj bi bila zaposlena.
- Ali so bile z odvzemom otrok starim staršem in premestitvijo k rejnikom otrokom kršene pravice?
- Kako boste v zvezi z navedenim dogodkom ukrepali?
Zaradi aktualnosti dogodka in koristi otrok, prosim za čimprejšnji odgovor.
