Zakaj Borut Pahor kot predsednik vlade ni ukrepal v primeru pranja denarja v NLB, čeprav bi moral?

Preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji, ki jo vodi poslanec SDS dr. Anže Logar, bo v ponedeljek, 22. oktobra 2017, zaslišala nekdanja predsednika vlad Boruta Pahorja in Antona Ropa.

Borut Pahor je kot predsednik Socialnih demokratov vodil vlado od jeseni 2008 in mandat predčasno zaključil konec leta 2011. Mnogi ocenjujejo, da je bila Pahorjeva vlada najslabša vlada v zgodovini. Podatki statističnega urada Republike Slovenije jasno potrjujejo to tezo. Ob koncu mandata prve vlade Janeza Janše, to je konec leta 2008, je bil dolg države 21,8 % bruto družbenega proizvoda ali nekaj več kot 8 milijard, ob koncu mandata vlade Boruta Pahorja pa se je ta dolg dvignil na 46,4 % bruto družbenega proizvoda ali več kot 17 milijard evrov.

Svetovna finančna kriza, ki se je pojavila ob koncu leta 2008, je Slovenijo prizadela bolj kot druge evropske države. Nekatere priče pred preiskovalno komisijo so že povedale, da je temu botroval prepozen odziv države in Banke Slovenije. Mnogi so opozorili tudi na to, da je kriza močno prizadela zasebni sektor, v katerem so mnogi izgubili službe, v nasprotju z njim pa je Pahorjeva vlada z brezglavim zadolževanjem ohranjala preobsežen javni sektor.

Kor predsednik republike je Pahor leta 2013 ob objavi stresnih testov, ki so pokazali na 5 milijardno bančno luknjo v slovenskih državnih bankah, dejal, da v sanacijo bančnega sistema ne gremo samo zavoljo globalne finančne krize, temveč tudi zaradi lastnih napak v času tranzicije. Ali to pomeni, da je bančna luknja nastala tudi zaradi dolgoletnega odlašanja prodaje NLB, ki so jo vsa leta vodili nastavljeni kadri leve politične opcije, bomo morda izvedeli na ponedeljkovem zaslišanju.

Na zadnjem zaslišanju pred preiskovalno komisijo je nekdanji finančni minister v Pahorjevi vladi France Križanič dejal, da z milijardo opranega denarja v NLB ni bil seznanjen, da pa je Sova o tem obvestila predsednika vlade Boruta Pahorja. Danes vemo tudi, da so bili v okviru političnega vrha o aferi obveščeni še predsednik države dr. Danilo Türk, zunanji minister Samuel Žbogar, notranja ministrica Katarina Kresal, direktor policije Janko Goršek in svetovalec pri predsedniku republike Darko Lubi.

Ker mediji že vse od izbruha afere v zelo majhnem obsegu poročajo o odgovornosti Pahorjeve vlade in njegovih ministrov, zakaj tako Pahor kot njegovi ministri niso ukrepali in so dopustil, da se je v državi več kot leto odvijal takšen kriminal izjemnih razsežnosti, bo zaslišanje na preiskovalni komisiji priložnost, da državljani in državljanke na več vprašanj o samem dogajanju glede pranja denarja  dobimo vsaj nekatere odgovore.

V nadaljevanju bo pričal tudi Anton Rop, ki je slovensko vlado vodil od konca 2002, ko je mesto prevzel od novoizvoljenega predsednika države Janeza Drnovška, do konca leta 2004, ko je dolga leta vodilna stranka Liberalna demokracija Slovenije doživela hud poraz na državnozborskih volitvah. Pred tem je bil tudi minister za delo, družino in socialne zadeve ter minister za finance.

Kot minister za delo je leta 2000 s pokojninsko reformo zaostril pogoje upokojevanja in znatno zmanjšal letne izdatke za pokojnine. Spomnimo se tudi njegove znamenite izjave iz leta 2002 o nastavljenih političnih kadrih v gospodarstvu. »Politika te je nastavila, jaz sem te nastavil,« je namreč Rop dejal tedanjemu direktorju Mercatorja Zoranu Jankoviću.

Leta 2010 je Pahorjeva vlada Antona Ropa poslala na delo v Evropsko investicijsko banko, kjer naj bi mesečno prejemal plačo v višini 22.000 evrov bruto.

V zadnjem času lahko v zvezi z njim  v medijih največ beremo o njegovi veliki želji, da bi postal član nadzornega sveta državne SID banke, vendar mu Banka Slovenije zaradi afere izdaje tajnih podatkov ne želi podeliti licence.

Vabljeni k spremljanju zaslišanj od 10. ure dalje na TV Slovenija 3.