Zahteva za sklic nujne seje zaradi Ropovih izjav

Na današnji novinarski konferenci je poslanka SDS Eva Irgl dejala: “V SDS smo se glede na  insinuacije, oz. lahko bi rekla kar intrige, ki jih je v javnost plasiral poslanec SD in nekdanji predsednik vlade Anton Rop, z namenom diskreditacije predsednika vlade Janeza Janše, ter z namenom blatenja države Slovenije v mednarodni javnosti, odločili, da vložimo zahtevek za sklic nujne seje Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Kot članica te komisije, ki se med drugim ukvarja prav s kršenjem človekovih pravic, menim, da je v tem primeru prišlo do grobega posega v človekove pravice, ki so neizpodbitno določene v Ustavi RS. To potrjujejo tudi izjave pravnih strokovnjakov.Z izjavo Antona Ropa o prisluškovanju takratnemu poslancu Janezu Janši in predsedniku vlade Ivu Sanaderju, ter konstruktom o vsebini njunih pogovorov, se je zgodil hud poseg v človekove pravice, pri čemer je bil kršen 37. člen ustave, o nedotakljivosti človekove zasebnosti, pa tudi Konvencija Sveta Evrope o človekovih pravicah. Izjema od te nedotakljivosti je namreč mogoča samo na podlagi odločbe sodišča. Takšna nezaslišana dejanja škodujejo slovenski državi in slovenski diplomaciji, ter ju s tem postavlja v neprijeten položaj. V tem primeru, je šlo tudi za blatenje dobrega imena in očitno namensko škodovanje ugledu predsednika vlade. Pri tem se poraja tudi vprašanje kršitve slovenske zakonodaje v zvezi z uporabo spornih posebnih oblik pridobivanja podatkov tajnih služb in zlorabo sicer zakonitih metod v politične namene. Dejstvo je, da poslanec Anton Rop vedno znova ponavlja insinuacije in obtožbe, čeprav zanje nima nikakršnih dokazov. Če bi jih imel, sem prepričana, da bi jih tudi uporabil. O tem očitno ne ve nič tudi Podbregar, katerega odvetnik Čeferin Antona Ropa postavlja praktično na laž. Čeferin je namreč dejal:” Moj klient ni nikoli odredil prisluškovanja Ivu Sanaderju in nobenemu slovenskemu državljanu, še najmanj Janezu Janši. ” Zanimiva ugotovitev, ko pa Rop trdi, da naj bi ga o tem obvestil ravno Podbregar, tedanji direktor Sove, danes svetovalec predsednika vlade.  Zato se nam seveda upravičena poraja vprašanje, ali je v okviru Sove, dejansko delovala še ‘para Sova’, ki je bila namenjena za diskreditacije in politično motivirana dejanja proti političnim nasprotnikom. Če to drži, potem imajo tisti, ki so to udejanjali resnično velike probleme z pojmoma demokracija in človekove pravice. V SDS tako želimo tudi s sklicem nujne seje opozoriti na to, da se z nedokazanimi besedami Antona Ropa nesporno povzroča velika škoda mednarodnemu ugledu Slovenije in njeni nacionalni varnosti. Moram reči, da sem bila kot poslanka, predvsem pa kot državljanka RS, zgrožena nad dejstvom, da nekdanji predsednik vlade, brez premisleka in z izjemno lahkotnostjo razlaga neke vsebine, ki jih ne more dokazati. Skrbi nas tudi dejstvo, da se v javnosti ustvarja prepričanje, da je protizakonito samo, če SOVA izvaja prisluhe v Sloveniji, če pa jih v tujini pa naj bi bilo to v skladu z zakonom. V SDS smo glede na 21. člen zakona o Sovi prepričani, da temu ni tako in da je v tem primeru prišlo do nedopustnega posega v človekovo zasebnost. Dr. Rajko Pirnat je dejal, da bi agencija potrebovala ustrezno odločbo, sicer gre za nezakonito ravnanje in kršitev Konvencije o človekovih pravicah Sveta Evropa.Na podlagi vseh navedenih dejstev v SDS zahtevamo, da predsednica komisije čim prej skliče nujno sejo komisije z namenom, da s pomočjo strokovnjakov in vseh tistih, ki se ukvarjajo s področjem kršenja človekovih pravic ( varuhinja Zdenka Čebašek Travnik), razložimo državljankam in državljanom RS, zakaj je prišlo z izjavami poslanca SD g. Ropa do grobega kršenja človekovih pravic, ter do blatenja imena predsednika vlade, pa tudi Slovenije v mednarodni javnosti.Ker državljani zagotovo pričakujejo takšna pojasnila, sem prepričana, da bo predsednica komisije Gospa Potrata naš predlog prepoznala kot dobronameren in koristen z željo, da se takšni posegi ne bi več dogajali.” Državni zbor Republike SlovenijeKomisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnostiga. mag. Majda Potrata, predsednica   Ljubljana, 06. 07. 2007 Zahteva za sklic nujne seje Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti   Skladno z 32. členom in drugim odstavkom 48. člena Poslovnika Državnega zbora poslanska skupina Slovenske demokratske stranke zahteva sklic nujne seje Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, in sicer zaradi   Izjave poslanca mag. Antona Ropa, ki jo je podal v informativni oddaji Dnevnik na TV Slovenija v nedeljo, dne 18. junija 2007, v zvezi s prisluškovanjem med takratnim poslancem v Državnem zboru RS Janezom Janšo in tedanjim predsednikom Vlade Republike Hrvaške Ivom Sanaderjem.    OBRAZLOŽITEV:  V zadnjih dneh spremljamo razpravo v zvezi z uporabo posebnih oblik pridobivanja podatkov Slovenske obveščevalno varnostne agencije. V soboto, dne 16. junija 2007, je najprej Dnevnik objavil prispevek z naslovom “Sanader in Janša v prisluhih Sove” in pripisom “Po neuradnih informacijah je Sova med obveščevalnim pokrivanjem hrvaškega premiera Iva Sanaderja leta 2004 posnela tudi njegove pogovore z Janezom Janšo, ki je bil takrat še v opoziciji – V pristojnosti Sove je spremljanje mednarodnih sistemov zvez.”. Nadalje je poslanec PS SD in nekdanji predsednik Vlade RS mag. Anton Rop v dnevno informativni oddaji Dnevnik na TV Slovenija v nedeljo, dne 17. junija 2007, podal izjavo v zvezi s prisluhi, da sta se takratni poslanec Slovenske demokratske stranke in vodja opozicije Janez Janša ter hrvaški premier Ivo Sanader neposredno pred volitvami v Državni zbor 2004 dogovarjala, kdaj bo kakšen incident v Piranskem zalivu. Na podlagi navedene izjave mag. Antona Ropa je Dnevnik v ponedeljek, dne 18. junija 2007, objavil članek z naslovom: Rop: “Sanader in Janša sta se dogovarjala o incidentih v zalivu”, s podnaslovom: “Incidenti v Piranskem zalivu organizirani kot hrvaška podpora Janši pred volitvami.” V pogovoru za hrvaški tednik Globus je poslanec SD in nekdanji premier mag. Anton Rop zagotovil, da je nekdanji direktor Slovenske obveščevalno varnostne agencije dr. Iztok Podbregar ravnal v skladu z Zakonom o Slovenski obveščevalno varnostni agenciji, ki naj bi dovoljeval prisluškovanje tujim državljanom. Pri tem je še dodal, da za prisluškovanje ni bilo potrebno posebno dovoljenje vlade ali vrhovnega sodišča, ampak naj bi zadostovala odredba takratnega direktorja Slovenske obveščevalno varnostne agencije. V oddaji Trenja, ki je bila v četrtek, dne 21. junija 2007, je poslanec PS SD Dušan Kumer posredoval informacijo, da je bilo samo leta 2004 izdanih 3100 odredb za spremljanje mednarodnih sistemov zvez, ki jih je dovolil direktor agencije. Na 12. nujni seji Komisije za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb, ki je potekala v torek, dne 26. junija 2007, na zahtevo poslanske skupine Slovenske demokratske stranke z dne 18. junija 2007, je bil opravljen razgovor le s poslancem PS SD in nekdanjim predsednikom Vlade RS mag. Antonom Ropom. Mag. Anton Rop je pred soočenjem s člani komisije povedal, da bo govoril resnico. V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo zahtevali, da se na sejo komisije povabi tudi nekdanjega direktorja Slovenske obveščevalno varnostne agencije dr. Iztoka Podbregarja, ki bi lahko v zvezi z obravnavano tematiko, domnevnim izvajanjem spremljanja mednarodnih sistemov zvez, tudi podal odgovor na vprašanje zakaj o tem spremljanju mednarodnih sistemov zvez, na katerem bi bil dokumentiran navedeni pogovor ni izsledka v uradnem poročilu za leto 2004. Navedena 12. nujna seja Komisije za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb je bila zaključena brez izvedbe razgovora z nekdanjim direktorjem agencije, dr. Iztokom Podbregarjem. Prav tako je bilo danih malo odgovorov in dejstev. Vlada Republike Slovenije je na svoji 185. dopisni seji sprejela sklep, s katerim je razrešila dolžnosti varovanja tajnih podatkov tako nekdanjega direktorja Slovenske obveščevalno varnostne agencije dr. Iztoka Podbregarja kot tudi nekdanjega predsednika vlade mag. Antona Ropa. Razrešnica je veljala le za izvajanje pogovora na 12. nujni seji Komisije za nadzor obveščevalno varnostnih služb. Vlada je istočasno od komisije zahtevala magnetogram pogovora z dr. Iztokom Podbregarjem, z dne 9.5.2007, zaradi ugotavljanja kazenske odgovornosti nepooblaščenega sporočanja ali izročanja uradnih tajnosti brez razrešitve dolžnosti varovanja tajnosti podatkov. Iz poročila Komisije za nadzor nad delom obveščevalnih in varnostnih služb vladi z njene 9. nujne seje izhaja, da je dr. Iztok Podbregar na seji Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb podajal tajne podatke brez odveze razrešitve dolžnosti varovanja tajnosti podatkov.  Nekdanji direktor Slovenske obveščevalno varnostne agencije dr. Iztok Podbregar je sicer prišel pred Komisijo za nadzor nad delom obveščevalnih in varnostnih služb, vendar ni pričal, ker Komisija za nadzor nad delom obveščevalnih in varnostnih služb ni dopustila prisotnosti odvetnika. Pred načrtovanim soočenjem s člani komisije je nekdanji direktor agencije dr. Iztok Podbregar prebral izjavo. V izjavi je slovenskemu in hrvaškemu narodu sporočil, da, ko je vodil Slovensko obveščevalno varnostno agencijo, obveščevalna služba ni storila popolnoma ničesar, kar bi bilo v nasprotju z zakoni in interesi obeh narodov in njune skupne prihodnosti v EU in zvezi NATO. Nato je dr. Iztok Podbregar nadaljeval z naslednjo izjavo: “Sova že več kot deset dni povsem samostojno, brez sodelovanja parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, temeljito preglejuje dokumentacijo in informacijske baze, tako da sem prepričan, da bo svoje cilje in naloge temeljito opravila, pač v skladu z usmeritvami svojih nadrejenih. Odvetnik dr. Iztoka Podbregarja Aleksander Čeferin je v zvezi z zadevo podal naslednjo izjavo: “Moj klient ni nikoli odredil prisluškovanja Ivu Sanaderju in nobenemu slovenskemu državljanu, še najmanj Janezu Janši. Komisiji smo želeli povedati vse, a nas očitno ne želi poslušati, očitno imajo strah pred pravom.”.  V aferi zaradi domnevnega prisluškovanja Janezu Janši in Ivu Sanaderju se je slovenska diplomacija znašla v neprijetnem položaju. Slovensko zunanje ministrstvo pripravlja odgovor na diplomatsko noto Republike Hrvaške, v katerem naj bi pojasnila okoliščine in pravno podlago prisluškovanja premierju Republike Hrvaške Ivu Sanaderju pred parlamentarnimi volitvami v Sloveniji leta 2004. Pri tem se bo slovensko zunanje ministrstvo tudi moralo opredeliti, ali je bilo ravnanje Slovenske obveščevalno varnostne službe v skladu s Konvencijo Sveta Evrope o človekovih pravicah. Skozi navedene prispevke se v javnosti ustvarja prepričanje, da je protizakonito, če Slovenska obveščevalno varnostna agencija izvaja prisluhe v Sloveniji, če pa izvaja prisluhe v tujini, pa je to v skladu z zakonom. V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke menimo, da temu ni tako. Zakon o Slovenski obveščevalno varnostni agenciji v 21. členu omogoča spremljanje mednarodnih sistemov zvez, kar sicer z odredbo dovoli direktor agencije, vendar navedeno ne sme obsegati seznanitve z vsebino komunikacije, pri čemer se spremljanje mednarodnih sistemov zvez tudi ne sme nanašati na določljiv priključek telekomunikacijskega sredstva ali na določenega uporabnika tega priključka na območju republike Slovenije. Na podlagi 24. člena Zakona o obveščevalno varnostni agenciji se nadzorovanje in snemanje telekomunikacij v Republiki Sloveniji dovoli na predlog direktorja agencije s pisno odredbo za vsak primer posebej predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, če je podana velika verjetnost, da obstaja nevarnost za varnost države. Pri tem velja opozoriti še na dejstvo, da je v času domnevnega izvajanja prisluškovanja, pred spremembo Zakona o Slovensko obveščevalni varnostni agenciji, novelo ZSOVA-B, ki velja od 28.06.2006 dalje, pisne odredbe izdajal predsednik Okrožnega sodišča, na čigar območju je sedež agencije. Dekan Pravne fakultete Univerze v Ljubljani dr. Rajko Pirnat je za sobotno prilogo Dela, dne 23.06.2006, za oddajo 24 Ur na POP TV in za tednik MAG dejal, da je prepričan, da bi tudi za prisluškovanje tujemu državljanu agencija potrebovala ustrezno sodno odločbo, sicer gre za nezakonito ravnanje in kršitev Konvencije o človekovih pravicah Sveta Evrope. V tej zvezi želimo v poslanski skupini Slovenske demokratske stranke opozoriti na to, da se s to afero prisluškovanja nesporno povzroča škodo mednarodnemu ugledu Slovenije in njeni nacionalni varnosti. Pri tem se poraja vprašanje kršitve slovenske zakonodaje v zvezi z uporabo spornih posebnih oblik pridobivanja podatkov tajnih služb in zlorabo sicer zakonitih metod v politične namene.  Po navedbah nekdanjega predsednika Vlade Republike Slovenije in sedanjega poslanca Socialnih demokratov mag. Antona Ropa je Slovenska obveščevalno varnostna agencija izvajala snemanje pogovorov (prisluhov) med takratnim poslancem v Državnem zboru Republike Slovenije Janezom Janšo in tedanjim predsednikom Vlade Republike Hrvaške Ivom Sanaderjem. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke izražamo zaskrbljenost zaradi domnevnega prisluškovanja in menimo, da se je pri tem neustavno in nezakonito posegalo v zasebnost slovenskega državljana in ustavno pravico do komunikacijske zasebnosti. Drugi odstavek 37. člena Ustave Republike Slovenije določa, da lahko samo zakon predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upošteva varstva tajnosti pisem in drugih občil in nedotakljivost človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države. Navedena določba zagotavlja pravico do komunikacijske zasebnosti in splošnim varstvom zasebnosti.   Dr. Rajko Pirnat, dekan Pravne fakultete v Ljubljani, je v pogovoru za 24ur.com povedal naslednje: “Zaskrbljen sem, da je tedanji predsednik vlade sprejel razlago agentov SOVA, da je tako prisluškovanje po slovenskem zakonu dovoljeno. Tudi če Anton Rop sam tega ni vedel, bi se moral pozanimati pri pravnikih, ki bi mu vsekakor povedali, da je razlaga zakona, po kateri je tujcem dovoljeno prisluškovati, neustavna in pomeni kršitev Konvencije Sveta Evrope o človekovih pravicah.” V zvezi z nadzorom mednarodnih sistemov zvez dr. Rajko Pirnat navaja, da tak nadzor ne pomeni, da lahko direktor agencije prisluškuje brez odločbe sodišča. Dr. Rajko Pirnat v nadaljevanju meni “Na ozemlju Republike Slovenije tudi prisluškovanje tujim državljanom ali osebam, ali kakršnokoli prisluškovanje v tujino, ni ustavno dopustno brez izrecne zakonske podlage in brez odločbe sodišča za vsak primer posebej.”, kar podrobneje ureja 24. člen Zakona o Slovenski obveščevalno varnostni agenciji, ki za prisluškovanje oziroma nadzorovanje in snemanje telekomunikacij zahteva odločbo predsednika sodišča (opomba: pred spremembo Zakona o Slovenski obveščevalno varnostni agenciji do leta 2006 je pisne odredbe izdajal predsednik Okrožnega sodišča, na čigar območju je sedež agencije, po noveli zakona, ZSOVA – B, ki je začela veljati 28.6.2006 pa tako odločbo lahko izda le predsednik Vrhovnega sodišča RS). V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke želimo tako pri tem opozoriti predvsem na segment problematike uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin v okviru “spremljanja mednarodnih sistemov zvez”, pri čemer se posega tudi na področje seznanitve z vsebino komunikacije, kar posega na področje pravice iz 37. člena Ustave, varstvo tajnosti pisem in drugih občil, ki dopušča poseg le na podlagi odločbe sodišča za določen čas. V 37. členu ustave je zagotovljena pravica do komunikacijske zasebnosti, ki v prvi vrsti predstavlja varstvo posameznikovega interesa, da se država ali nepovabljeni tretji ne seznanijo z vsebino sporočila, ki ga posreduje preko kateregakoli sredstva, ki omogoča izmenjavo oziroma posredovanje informacij, kot tudi posameznikovega interesa, da ima nadzor nad tem, komu, v kakšnem obsegu, na kakšen način in pod kakšnimi pogoji bo posredoval določeno sporočilo. Pri tem gre za vprašanje varovanja zaupnosti razmerij, v katere pri sporočanju vstopa posameznik in za pravico do zasebnosti ter upravičena pričakovanja v tej luči.  Na podlagi zgoraj navedenega zahtevamo, da se na nujno sejo komisije povabi varuhinjo človekovih pravic, dr. Zdenko Čebašek-Travnik, predsednika Vrhovnega sodišča, Franca Testena, in dekana Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, dr. Rajka Pirnata, ki bodo v zvezi z obravnavano tematiko posegov na področje človekovih pravic in temeljnih svoboščin (npr. ustavne pravice varstva tajnosti pisem in drugih občil, varstva osebnih podatkov, ipd) podali pojasnila in odgovore na vprašanja v zvezi s posegi na področje pravice do zasebnosti in zakonitostjo prisluškovanja.   V ta namen komisiji predlagamo sprejem naslednjih sklepov: 1. Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti je opravila razpravo in se seznanila s pojasnili, ki so jih v zvezi s posegi na področje pravice do komunikacijske zasebnosti podali Varuh človekovih pravic, predsednik Vrhovnega sodišča Franc Testen in dekan Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, dr. Rajko Pirnat. 2. Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti je opravila razpravo in se seznanila z izjavo nekdanjega predsednika Vlade RS v zvezi z domnevnim prisluškovanjem, ki jo je podal v informativni oddaji Dnevnik na TV Slovenija v nedeljo, dne 18. junija 2007, in izjavo, ki jo je podal odvetnik nekdanjega direktorja Slovenske obveščevalno varnostne agencije dr. Iztoka Podbregarja dne 26.6.2007, kar lahko kaže na to, da je domnevno prisluškovanje potekalo nezakonito in posegalo tudi na področje seznanitve z vsebino komunikacije, kar posega na področje ustavne pravice do komunikacijske zasebnosti. 3. Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti bo zaprosila neodvisnega strokovnjaka za strokovno mnenje s postavitvijo naslednjih vprašanj, do katerih je prišlo pri domnevnem prisluškovanju med takratnim poslancem v Državnem zboru Republike Slovenije Janezom Janšo in tedanjim predsednikom Vlade Republike Hrvaške Ivom Sanaderjem zaradi neustavnega in nezakonitega poseganja v pravico do komunikacijske zasebnosti, zaradi česar obstoji resna zaskrbljenost, da se Zakon o Slovenski obveščevalno varnostni agenciji razlaga tako, da omogoča neustavne posege v zasebnost: – ali se lahko Zakon o Slovenski obveščevalno varnostni agenciji razlaga tako, da uporaba naslednje posebne oblike pridobivanja podatkov spremljanja mednarodnih sistemov zvez lahko zajema tudi seznanitev z vsebino komunikacije in tako omogoča neustavne posege v komunikacijsko zasebnost (varstvo tajnosti pisem in drugih občil);- ali se lahko Zakon o Slovenski obveščevalno varnostni agenciji razlaga tako, da je ustavno dopustno in dovoljeno nadzorovanje in snemanje telekomunikacij v Republiki Sloveniji tujim državljanom ali osebam, oziroma kakršnokoli prisluškovanje v tujino brez izrecne zakonske podlage in brez odločbe sodišča za vsak primer posebej;- opredelitev nastopa časovnega trenutka za poseg v tajnost sporočil oziroma v komunikacijsko zasebnost (varstvo tajnosti pisem in drugih občil).                 Jože Tanko,          vodja PS SDS