Zadnji izračuni ministrstva za finance jasno kažejo, da so davčne blagajne škodljive

Poslanci in poslanke so na današnjem nadaljevanju redne mesečne seje obravnavali predlog sprememb zakona o davčnem potrjevanju računov. Gre za davčne blagajne, katerim v poslanski skupini SDS nasprotujemo že od samega začetka. Stališče poslanske skupine SDS je predstavila poslanka Suzana Lep Šimenko.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

SUZANA LEP ŠIMENKO: Kot že velikokrat izpostavljeno, smo v poslanski skupini Slovenske demokratske stranke uvedbi davčnih blagajn nasprotovali, saj ne rešujejo tega, kar bi morale, ne rešujejo sive ekonomije. Enostavno to pomeni, da tisti, ki računov niso izdajali prej, pred uvedbo davčnih blagajn, jih ne izdajajo tudi po uvedbi davčnih blagajn, jih ne izdajajo danes. In prav zaradi uvedbe davčnih blagajn tudi niso registrirali svoje dejavnosti in kar je problem, ravno to so tisti, ki predstavljajo nelojalno konkurenco tistim, ki svojo dejavno dejansko pošteno tudi opravljajo.

Na temu mestu vprašala spoštovano državno sekretarko, koliko se je zaradi uvedbe davčnih blagajn zmanjšala siva ekonomija? To zmanjšanje sive ekonomije je bil eden izmed temeljnih namenov pri uvedbi davčnih blagajn. Po oceni finančne uprave pred uvedbo davčnih blagajn bi moralo biti število zavezancev, ki bi te davčne blagajne uporabljali, nekje med 60 in 80 tisoč. Število zavezancev, ki pa so davčno potrdili račune, to pomeni, da so dejansko davčne blagajne tudi uporabljali, pa je na dan 13. 5. 2016 znašalo 46.527. Torej precej nižje število.

In kaj se dogaja, odkar imamo davčne blagajne? Veliko mikro, veliko malih podjetij še vedno uporablja vezane knjige računov. Nekatera podjetja, predvsem samostojni podjetniki, so z dejavnostjo prenehali, nekateri pa enostavno več ne poslujejo z gotovino. Veliko je takšnih. Zlasti za mala, mikro in srednja velika podjetja pomenijo davčne blagajne dodatno, finančno breme in administrativne dodatne obremenitve.

In prav je, da ponovno kot že velikokrat izpostavimo neenakomerno razvitost Slovenije, ki vsem ne omogoča enake pokritosti in dostopa do interneta. Tako da tudi telefoni in mobilna aplikacija marsikje popolnoma nič ne koristita in resnično se sprašujem, zakaj na teh območjih so že v startu podjetniki v malo drugačnem, bom rekla, kar podrejenem položaju. Zakaj? Namreč, ti v vsakem primeru morajo uporabljati vezane knjige računov. In potem imamo tukaj še podjetja, ki delujejo na terenu, ki opravljajo svojo storite. Verjetno takrat, ko se s kupcem dogovorijo, ne vprašajo kupca ali pri vas, ne vem, posamezni mobilni operater, ali bom imel signal, da bom dejansko lahko davčno izdal fakturo ali ne. Tako da morajo v vsakem primeru biti pripravljeni tudi na to in se dejansko ukvarjati s tem problemom, pa če želijo ali ne.

Davčne blagajne so več kot očitno glede na številna pisanja vidno prizadele civilno družbo. Koga tukaj mislimo? Tukaj mislimo posameznike, tukaj mislimo državljanke in državljane, ki preko društev sodelujejo seveda v teh različnih skupinah. Niso bila prizadeta zgolj gasilska društva. Prizadeta so bila vsa društva pa naj gre tukaj za, kulturna društva, humanitarna društva, športna društva. Danes, v kolikor želijo organizirati neko prireditev, morajo in seveda pri tem pobirati vstopnino, morajo davčno izdati račun. In seveda davčna blagajna ni zanemarljiv znesek, uporaba mobilnih telefonov pa seveda ni povsod mogoča, ker povsod ni enake pokritosti z internetom.

Kot rečeno, ste zelo prizadeli tudi gasilska društva. Kot je že bilo rečeno, res zelo pogosto si s tem, ko enkrat letno organizirajo gasilsko veselico, veliko pomagajo. Tam pridobijo posamezna sredstva, s katerimi potem naredijo, ne vem, nakup najnujnejše opreme, bodisi avtomobilov bodisi česa drugega in to je oprema za vse nas, državljanke in državljane Republike Slovenije, vsi potrebujemo in verjemite mi, velikokrat so prav oni tisti, ki so prvi na mestu, ko potrebujemo njihovo pomoč. Na nek način ste jih z uvedbo davčnih blagajn prizadeli, ampak verjamem, da so vam to že sami povedali.

Prizadeli ste tudi številne kmete, katerim je bilo zelo pogosto rečeno, da naj si pomagajo z dopolnilno dejavnostjo, tako bodo lažje preživeli, da brez tega enostavno ne gre, danes pa tudi ti kmetje seveda potrebujejo davčne blagajne.

Dva dneva nazaj je Ministrstvo RS za finance predstavilo rezultate prvega tromesečja in prve učinke davčnih blagajn. Seveda so z rezultati zelo zadovoljni, pridobili so za okoli 20 milijonov evrov dodatnih davkov in prispevkov. Mene pa resnično skrbi, kako je lahko ministrstvo tako zelo enostransko, vidi zgolj višje prihodke s strani davkov in prispevkov, ne vidi pa, kakšni stroški so bili s temi davčnimi blagajnami povzročeni. Na eni strani samemu gospodarstvu in ne nazadnje kakšne stroške so imeli oni sami, da so ta sistem sploh vzpostavili, kar seveda ni zanemarljivo. Eno so enkratni stroški, ki jih je ministrstvo pri tem imelo, drugo so mesečni stroški, vzdrževanje in nenazadnje tudi stroški plač, razni potni stroški, vzdrževanje avtomobilov, ki jih davčni inšpektorji, ki hodijo po terenu, morajo imeti.  In na temu mestu se resnično sprašujem kakšna je potem tista cost benefit analiza na koncu, ko primerjamo obe strani prihodke in odhodke na drugi strani.

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke še vedno menimo, da so se davčne blagajne izkazale za škodljive, da za zavezance povzročajo dodatne finančne stroške in seveda tudi nesorazmerne administrativne obremenitve. In ravno, zaradi tega smo seveda v parlamentarno proceduro ne dolgo nazaj vložili zakon, s katerimi smo želeli davčne blagajne ukiniti, a ta predlog na aprilski seji državnega zbora žal ni prejel podpore.

Danes je pred nami predlog, ki določa izjeme. Določa izjeme za društva in določa izjeme za kmetije, ki opravljajo dopolnilno dejavnost. V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke sicer menimo, da je to zelo pozitivno, da pa ni dovolj, saj bi bilo davčne blagajne enostavno potrebno ukiniti. Ne glede na to pa bomo ta predlog zakona, ki je danes pred nami, v prvi obravnavi podprli.