Začetek reševanja težav v zdravstvu in vojski je v spremembah enotnega plačnega sistema 

Poslanka SDS Jelka Godec in predsednica Odbora za zdravstvo pri Strokovnem svetu SDS ter kandidatka za evropsko poslanko Alenka Forte sta na današnji novinarski konferenci spregovorili o zahtevi za izredno sejo Državnega zbora, kjer bi sprejeli priporočila v zvezi z anomalijami v sistemu plač v javnem sektorju.

»Enotni plačni sistem, kot ga poznamo danes, velja od leta 2008, vzpostavljen je bil z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju, s široko podporo socialnih partnerjev,« je uvodoma dejala poslanka in dodala, da je bil enotni plačni sistem sprejet z mislijo, da bo sistem omogočal enako plačilo za primerljivo delo, transparentnost plačnega sistema in stimulativnost plač. »Že takrat je bilo rečeno, da se bo sistem spremljalo in da se ga bo v primeru, če ne bo idealen in če bo prihajalo do odklonov in anomalij, skušalo spremeniti v dobro zaposlenih,« je spomnila poslanka. Nato je dejala, da po dobrih desetih letih ugotavljamo, da enotni plačni sistem na določenih področjih povzroča veliko nezadovoljstva med zaposlenimi, predvsem v tistem delu, ko gre  za nagrajevanje delavcev, za stimulacijo zaposlenih v javnem sektorju in za povečan obseg dela za preobremenjene. »Največje anomalije, dostopanja in opozarjanja pa so na področju obrambnega in zdravstvenega sistema v Sloveniji,« je izpostavila poslanka.

Po besedah Godčeve so zadeve v Slovenski vojski, ki je že nekaj let zapovrstjo ocenjena z negativno oceno, kritične že nekaj let, enako negativno oceno pa si s strani bolnikov, zdravnikov in ostalih državljanov zasluži slovensko zdravstvo, pa čeprav si vladajoča koalicija o tem zatiska oči. »Slovenska vojska je za primer miru pripravljena dobro, tako kot je slovensko zdravstvo dobro za zdrave ljudi. Če pa bi prišlo do vojne situacije, je naš obrambni sistem slab, slab pa je tudi sistem za bolne,« je dejala Jelka Godec.

»Menimo, da je potrebno več sprememb narediti predvsem v vzpostavitvi ustreznih razmerij med plačnimi razredi in za spodbujanje nagrajevanja, ki bi omogočalo, da so bolj učinkoviti zaposleni bolje plačani,« je dejala poslanka in dodala, da potrebujemo ustrezen sistem, ki bo omogočal objektivno ocenjevanje, variabilni del plače pa bo sestavljen kot del plače iz naziva višje produktivnosti, s čimer se bo spodbujalo zaposlene v javnem sektorju. »Poslanska skupina SDS v zvezi anomalijami v sistemu plač v javnem sektorju  tako predlaga, da Državni zbor sprejme priporočilo, s katerim bi vladi naložili, da v 3 mesecih pripravi analizo sistema plač v javnem sektorju z vidika njegove vzdržnosti in konsistentnosti ter konkretne predloge ukrepov za ureditev anomalij v sistemu plač v javnem sektorju tudi z možnostjo izločitve zdravstvenih delavcev in pripadnikov Slovenske vojske iz enotnega plačnega sistema in jih predstavi Državnemu zboru RS,« je povedala poslanka.

Poslanka je nato poudarila, da je enotni plačni sistem na področju obrambe nepravičen, ker imajo  poklici znotraj obrambnega resorja specifične naloge, ki jih enotni plačni sistem ne priznava in jih tudi ne razlikuje ter zato zaposlene nepravično plačuje. »Zakon o obrambi in zakon o službi v Slovenski vojski zelo natančno in jasno zapoveduje naloge in oblike dela, ki jih v ostalih delih javnega sektorja ni, tako tudi po mnenju sindikatov zaposleni niso pravilno ovrednoteni glede plač,«  je povedala poslanka in dodala, da se tako slovenska vojska kot slovensko zdravstvo soočata s pomanjkanjem kadra, kar bi lahko spremenili, pe bi spremenili enotni plačni sistem.

Tudi na področju zdravstva je po besedah poslanke anomalij in odklonov ogromno. »Zmanjšuje se učinkovitost, kakovost, dostopnost. Mladi zdravniki odhajajo v tujino, vedno manj se odločajo za specializacijo za družinske zdravnike in stanje na področju primarne zdravstvene oskrbe je slabo. Žal tudi dobri specialisti odhajajo v tujino, med njimi tudi starejši, slabijo se določeni specifični programi, kot je na primer otroška kardiologija, ki je odraz slovenskega zdravstvenega sistema,« je naštela poslanka in poudarila, da bi država morala narediti več, da bi specialiste ohranila v Sloveniji. »V prejšnjem mandatu so bili sprejeti zakoni, ki so anomalije in odklone še bolj poglobili, v zdravstvu se je naredilo še večji nared, sedaj pa se skuša gasiti požare na vseh koncih, problemi na pogoriščih pa še vedno ostajajo,« se je slikovito izrazila poslanka. »Tudi zdravniki so preobremenjeni in opozarjajo, da  tako naprej ne gre več. Za te zdravnike pa ni učinkovitega orodja, s katerim bi dokazali preobremenjenost, hkrati pa ni orodja znotraj enotnega plačnega sistema, da se nagradi tiste, ki so bolj delavni in bolj kakovostni,« je še povedala poslanka. Ob tem je kot zaskrbljujoče dodala, dejstvo, da celo ministrstvo za zdravje ugotavlja, da enotni plačni sistem ni dober, da je prav zaradi njega tudi manj specializacij za primarno zdravstvo, vendar pa ministrstvo v zvezi s tem nič ne ukrene.

Kot je povzela poslanka, vladi predlagamo analizo enotnega plačnega sistema z možnostjo takojšnje odprave anomalij, pa tudi z možnostjo, če se to pokaže, izvzetja zdravstvenih delavcev in tistih v obrambnem sistemu iz enotnega plačnega sistema. »To ni nemogoče. Vladajoča LMŠ je pred državnozborskimi volitvami leta 2018 zavzela stališče, da načeloma podpirajo enotni plačni sistem, ampak niso nasprotniki ukinitve, v kolikor bi se to pokazalo kot dobra rešitev, s tem, da je treba opraviti razgovore z vsemi socialnimi partnerji, kar so, verjamem, po letu dni že naredili,« je dejala poslanka.

Nenazadnje je še spomnila, da je tudi aktualni predsednik vlade Marjan Šarec v času pred volitvami 2018 povedal sledeče: »Je pa res, da bi za policijo, vojsko in vse ostale organe, ta hip to ni možno, ampak najboljša rešitev bi pa bila, da bi šli varnostno-obrambne strukture, da bi šle v poseben sektor, ker tam so tudi drugi pogoji dela. Ti ljudje nosijo orožje.«.
Prav na podlagi tega je poslanka Jelka Godec prepričana, da so vsa vrata temu, da se sistem spremeni, odprta in da verjame, da bo Državni zbor naš predlog tudi sprejel. »Seveda, če si vseh 90 poslancev želi, da se stvari spremenijo v smeri, da bodo ljudje zadovoljni z zdravstvenim sistemom in da Slovenska vojska ne bo več ocenjena z oceno negativno,« je zaključila poslanka.

Predsednica Odbora za zdravstvo pri Strokovnem svetu SDS ter kandidatka za evropsko poslanko Alenka Forte pa je na novinarski konferenci izpostavila, da je zdravstveni sistem eden temeljnih družbenih sistemov, ki je pogoj, da družba normalno funkcionira. »Odkar delujem v zdravstvu, sploh pa zadnjih 10 let, se čedalje bolj približujemo neverjetno kaotičnemu sistemu. Verjetno je kriva vsakokratna politika, ki je, namesto da bi prepoznala probleme slovenskega zdravstva, gledala stran in v pisarnah raznoraznih strank in odgovornih pripravljala in snovala spremembe, ki pa ta razkroj pospešujejo,« je dejala Fortejeva in nadaljevala: »Če govorimo o sistemu, se moramo vprašati, kdo so nosilci, na komu sloni zdravstveni sistem. Zagotovo sistem  sloni na zdravstvenih delavcih. Toda zdravstveni delavci pregorevajo. Odhajanje zdravnikov in sester z oddelkov intenzivne medicine, splošnih ambulant – ljudje gredo iz svojega poklica, za katerega so se izobraževali in v katere je država vložila ogromno sredstev je posledica zadnje zakonodaje, ki jo je sprejela še prejšnja vlada. Zakon o zdravstveni dejavnosti, zakon o pacientovih pravicah in uredbe o dopustnih čakalnih dobah so privedle do tako kaotičnega stanja, da se zdravstveni delavci, namesto da bi se ukvarjali s svojo primarno nalogo, diagnostiko, pomoč in zdravljenje pacientov, ukvarjajo z birokracijo,« je povedala Fortejeva.

Po njenih besedah tudi standardi in normativi zdravstvene nege  še niso prišli na mizo ministra oziroma se minister ni pogovarjal in se ne želi pogovarjati z Zbornico zdravstvene nege. »Standardi in normativi za delo zdravnikov so zakonsko veljavni, so že vneseni v splošni dogovor, ampak vsi jih ignorirajo. In posledica tega je, da zdravniki dejansko pregorevajo,« je poudarila kandidatka za evropsko poslanko. Po njenih besedah se mora tisti, ki hoče v slovenskem zdravstvenem sistemu narediti izboljšave, soočiti z dobro analizo. »Če so delali analize pa so jih skrivali pod preproge, tako prejšnja ministrica kot vsi ministri, ki so bili le kratkega daha na odgovornem položaju ministra za zdravje. Torej, ministri za zdravje so upravljavci in postavljavci nekih direktorjev, ki pa niso doumeli srži in globine problema slovenskega zdravstva,« je dejala Fortejeva. Po njeni oceni tudi aktualni minister sedaj skuša popravljati splošni dogovor, a dokler ne bo poglobljenega dogovora med politiko in zdravstvenimi kadri, dokler se ne bo v zakonodajo implementiralo, da so delovni pogoji tisto, kar zdravstveni delavci potrebujejo, toliko časa ne bomo naredili niti koraka bližje rešitvi. »Sprejetje standardov in normativov za vse zdravstvene delavce je pogoj, brez katerega ni možno pričeti z izboljšavami v slovenskem zdravstvu,« je poudarila Fortejeva.

Po njeni oceni bi izstop zdravstvenih delavcev iz sistema plač v javnem sektorju,bil komaj prvi korak in komaj nakazan zametek, v katero smer se morajo odvijati spremembe na področju zdravstva. »Potrebno bo spremeniti še marsikateri drug zakon – že prej omenjeni zakon o zdravstveni dejavnosti je tudi kriv, da se mladi zdravniki ne odločajo za določene specializacije in da odhajajo v tujino. Ta zakon jih namreč zelo omejuje v njihovi prosti pobudi, da sprejemajo neko odgovorno delovno mesto, ne nazadnje tudi mesto v mreži. Oni imajo dolgo časa nad sabo mentorja, ko so že formirani zdravniki, ko so že specialisti, jih zakon omejuje. Zato je delovno mesto zdravnika splošne medicine zelo neatraktivno. Po drugi strani pa, ko vlada zaradi  manka kadra nalaga zdravnikom prekomerne obremenitve, pa je to sodu izbilo dno in zdravniki so obupali,« je dejala Fortejeva. Opozorila je tudi, da je problem v zdravstvu narastel že do te mere, da nekateri oddelki v bolnišnicah in nekatere operacijske dvorane nimajo več ekip za osnovno delovanje. »Tako da so pod vprašajem že nekateri oddelki nekaterih slovenskih bolnišnic, da ne govorimo o otroški kardiokirurgiji, ki se je tako rekoč sesula v črepinje pred slovensko javnostjo,« je opozorila Alenka Forte.

»Torej, kdor hoče v slovenskem zdravstvu narediti izboljšave, mora nehati govoriti ideološke stvari, ne sme nas primerjat z Venezuelo, treba se je začeti spogledovati z dobrimi praksami v Evropski uniji, treba je pogledati, kako je zakonodaja tam urejena in začeti delati na tem, da bo zdravstvo začelo služiti pacientu. To je namreč javno zdravstvo,« je nadaljevala Fortejeva in dodala: »državno zdravstvo omejuje zasebno pobudo in konkurenco, če pa ni konkurence, potem ni možnih izboljšav. Sedaj smo se menda že vsi prepričali, da to, da minister za zdravje nastavlja vodstvene kadre, ni rešitev problema. Kajti v zdravstvu delajo zdravniki, usluge potrebujejo bolniki. In to je srž rešitve slovenskega zdravstva – postaviti moramo sistem, kjer bo imel zdravnik zadosti časa za kakovostno delo, in kjer bo pacient, ki bo zadovoljen.« Po njenih besedah je politika zato, da pripravi ustrezno zakonodajo in zagotovi finančne vire. 

»Slovensko zdravstvo je tik pred celotnim razsulom. S strahom čakamo 1. junij, ko bo sindikat Fides verjetno začel uresničevati napoved o 40 urnem delavniku. Ko bodo zdravniki delali 40 ur na teden ter največ 8 ur za dežurstvo, kar je mimogrede tudi evropska direktiva o delovnem času,  se bo šele razgalilo, kje slovensko zdravstvo je. Žal na škodo bolnikov,« je opozorila Alenka Forte in izpostavila, da bi morali že zdavnaj načrtovati kadre za vse profile in jih bomo morali, če hočemo, da bomo slovensko zdravstvo izpeljali iz krize. »Normativi morajo biti jasni, hkrati pa bodo normativi pokazali deficit. Nato bo treba sprejeti hitre ukrepe, da začnemo v nekem časovnem obdobju zagotavljati normalne standarde pri kadrovskih resursih,« je še dejala Fortejeva.

Zahteva za izredno sejo državnega zbora se nahaja tukaj.