Začelo se je prvo zasedanje Evropskega parlamenta v 2005

Strasbourg, 11. 01. 2005 – Včeraj se je začelo prvo plenarno zasedanje Evropskega parlamenta v letu 2005. Poslanci so najprej razpravljali o zaključkih Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), ki je decembra lani potekala v Buenos Airesu. V razpravi je sodelovala tudi slovenska poslanka dr. Romana Jordan Cizelj (ELS-ED/SDS): Strasbourg, 11. 01. 2005 – Včeraj se je začelo prvo plenarno zasedanje Evropskega parlamenta v letu 2005. Poslanci so najprej razpravljali o zaključkih Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), ki je decembra lani potekala v Buenos Airesu. V razpravi je sodelovala tudi slovenska poslanka dr. Romana Jordan Cizelj (ELS-ED/SDS):”Podnebne spremembe so danes zagotovo največji in najresnejši globalni izziv. So izziv, ki presega državne meje, ki so jih v preteklosti začrtali narodi in politiki. Ko danes skušamo podnebne spremembe preprečiti ali vsaj omiliti, moramo odmisliti sprejete miselne vzorce državnih meja. Če se želimo s podnebnimi spremembami uspešno spopasti, se moramo jasno zavedati, da odgovornost za to nosimo prav vsi. V zvezi s tem lahko govorimo o večplastni politični odgovornosti. Najprej o odgovornosti vsake posamezne države, ki prispeva k skupni obremenitvi okolja. Nato o odgovornosti, ki je pravzaprav solidarnost med razvitimi ter nerazvitimi regijami v svetu. Verjetno najpomembnejša pa je medgeneracijska odgovornost, saj bodo posledice podnebnih sprememb dolgoročne in bodo vplivale na življenja številnih generacij. Politiki in države Evropske unije moramo sprejeti izziv, da ostanemo protagonisti tega globalnega procesa. Še resneje moramo pristopiti k izvrševanju Kyotskega protokola ter narediti vse, da slednjega začnejo spoštovati tudi druge neevropske države, ki se doslej še niso zavezale k njegovemu uresničevanju, imajo pa relativno velik vpliv na okolje v globalnem pomenu. Evropska unija mora igrati vodilno vlogo pri spopadanju s podnebnimi spremembami. In to predvsem zaradi dveh razlogov: ima namreč dragocene izkušnje z okoljevarstvenimi politikami, resni napori pa so vneseni tudi v znanstveno-raziskovalno delo, katerega rezultati naj bi pripomogli k manjšim obremenitvam okolja. Zato pričakujem jasno zahtevo Unije za visoke okoljevarstvene standarde tudi po Kyotu (2012). S takim stališčem si bo Unija še naprej povečevala svoj ugled med evropskimi državljani pa tudi v svetovni javnosti.”