Za zagovarjanje človekovih pravic in svobodno izražanje je potreben pogum

Patricija Šulin (187)

Ne smemo dopustiti, da je zaradi delovanja terorističnih skupin, kot je denimo ISIS, v številnih delih sveta ogroženo varstvo temeljnih človekovih pravic in demokratičnih vrednot.

Evropska poslanka Patricija Šulin se je udeležila okrogle mize z dobitnico nagrade Saharov Lamijo Adži Bašar, žrtvijo ugrabitve in spolnega suženjstva s strani Islamske države.

Lamija in Nadia Murad Base Taha sta dobitnici nagrade Saharov za svobodo misli za leto 2016, ki jo Evropski parlament podeljuje od leta 1988 posameznikom in organizacijam, ki so izjemno prispevali k boju za človekove pravice po vsem svetu. Kandidate za nagrado Saharova predlagajo politične skupine ali najmanj 40 poslancev, Odbora za zunanje zadeve in razvoj pa nato glasujeta o treh finalistih, izmed katerih konferenca predsednikov izbere dobitnika nagrade.

»Nagrada Saharov dokazujejo, koliko poguma je potrebnega za zagovarjanje človekovih pravic in svobodnega izražanja, hkrati pa prispeva k širjenju evropskih vrednot,« je na okrogli mizi z naslovom »Bom glas tistih, ki so brez glasu -  Zgodba Lamije Adži Bašar« dejala Patricija Šulin, ki se je v uvodu dotaknila tudi nagrajencev prejšnjih let. »Prvič sem kot poslanka prisostvovala podelitvi nagrade leta 2014. Denisa Mukwege-a, ginekologa iz Konga, ki pomaga žrtvam posilstva, so v Strasbourgu spremljale tudi ženske, ki jim je pomagal, zato je bila sama podelitev še toliko bolj čustvena,« se je spomnila poslanka, ki je dodala, da sta med bolj znanimi prejemniki nagrade Saharov prav gotovo tudi Raif Badawi, saudski bloger, ki je bil zaradi kritik islama obojen na 1000 udarcev z bičem in 10 let zaporne kazni ter deklica Malala, tudi najmlajša dobitnica Nobelove nagrade za mir, ki so jo skrajneži ustrelili v glavo, ker je šla v šolo.

Nadaljnja razprava je šla v smeri iskanja odgovorov na vprašanje ali mednarodna skupnost, vključno z EU, naredi dovolj za zaščito žensk po svetu. Šulinova je tako izpostavila dokument Evropske komisije »Strateško sodelovanje za enakost spolov 2016–2019,« ki si med petimi ključnimi področji ukrepanja prizadeva tudi za dostojanstvo, integriteto in konec seksističnega nasilja ter za spodbujanje enakosti spolov zunaj meja EU. »Seksistično nasilje je še vedno močno razširjeno in se pojavlja v različnih oblikah, predvsem v državah tretjega sveta pa so ženske in deklice izpostavljene tudi trgovini z ljudmi, prostituciji, prisilnim porokam, boleznim in genitalnem pohabljanju,« je opozorila poslanka, ki je dodala, da EU teži k večjemu ozaveščanju o nasilju in o pravicah žrtev, dostopu do zaščite, vse institucije EU pa izrekajo nično toleranco do vseh oblik nasilja.

Poslanka meni, da je varovanje in spodbujanje pravic žensk in deklic ter enakopravnost spolov temeljni pogoj za mir in varnost po svetu ter pomoč v boju proti radikalizaciji in ekstremizmu, ki podcenjujeta ženske ter kršita njihove pravice in dostojanstvo. Zato se je poslanka v Evropskem parlamentu na podelitvi dotaknila tudi področja Bližnjega Vzhoda, kjer je prihodnost vedno bolj negotova. Bojevniki ISIS-a so poleti 2014 z namenom, da bi skupnost jazidov izbrisali iz obličja zemlje, izvedli enega svojih najhujših pokolov. Večina moških je bilo usmrčenih ali obsojenih na prisilno delo, ženske pa so bile prisilno spreobrnjene v islam in prodane kot spolne sužnje. Med njimi je bila tudi Lamija, ki so jo ugrabitelji večkrat posilili, med begom pa je, zaradi zemeljske mine utrpela hude poškodbe obraza ter oslepela na eno oko.

Patricija Šulin je stalna poročevalka za enakost spolov na Odboru za proračun, na plenarnih zasedanjih pa aktivno sodeluje v razpravah o človekovih pravicah. »Potrebno je ostro obsoditi napade na civilno prebivalstvo in na pomanjkanje dostopa do prepotrebne humanitarne pomoči. Ne smemo dopustiti, da je zaradi delovanja terorističnih skupin, kot je denimo ISIS, v številnih delih sveta ogroženo varstvo temeljnih človekovih pravic in demokratičnih vrednot,« je poudarila poslanka, ki je dodala, da je Evropski parlament sprejel že več resolucij za zaščito človekovih pravic po svetu, EU pa si vseskozi prizadeva v boju proti nasilja. Leto 2017 je Komisija razglasila za evropsko leto boja proti nasilju nad ženskami.

Poslanka, ki se zavzema za tesno sodelovanje med Evropsko unijo in visokim komisarjem za človekove pravice pri OZN, ki vključuje tako finančno podporo kakor tudi človeške vire, je opozorila, da v obdobju konfliktov in kriz ne smemo čakati, temveč se moramo postaviti za človekove pravice. »Varovanje in spoštovanje človekovih pravic je temelj za obstoj Evropske unije in za to se moramo zavzemati tudi v okviru OZN,« je bila jasna Šulinova.

S soglasjem držav članic OZN pa je bil leta 2005 sprejet koncept »Odgovornost zaščititi«, kar pomeni, da ima vsaka država dolžnost, da na svojem ozemlju ščiti prebivalstvo pred genocidom, vojnimi hudodelstvi, etničnim čiščenjem in hudodelstvi zoper človečnost. »EU in mednarodna skupnost morata spodbujati države in jim pomagati pri izpolnjevanju te odgovornosti,« je poudarila Patricija Šulin, ki je opozorila na potrebo po okrepitvi sistemov za preventivno delovanje in preprečevanje množičnih kršitev človekovih pravic.

Sorodne novice

 
PREDLAGAJ POSLANSKO VPRAŠANJE
Ste opazili problem, ki bi se mu vlada morala posvetiti?

Preverite, vprašajte, predlagajte.