Za zagon gospodarstva potrebna temeljita sanacija bančnega sistema
sreda, 3. 10. 2012Predlog zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank je sredstvo za razbremenitev bank na način, da bodo ponovno imele svojo kapitalsko ustreznost in da bodo lahko dobra podpora gospodarstvu V Državnem zboru se na današnji redni seji nadaljuje razprava o amandmajih k predlogu zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank, ki ga je v sprejem po nujnem postopku predlagala vladajoča koalicija. Gre za zakon, ki ureja Družbo za upravljanje terjatev bank in sklad za stabilnost bank ter ukrepe za krepitev stabilnosti bank v Republiki Sloveniji z namenom ohranitve stabilnosti finančnega sistema v celoti.
Predsednik odbora DZ za finance in monetarno politiko in poslanec SDS mag. Andrej Šircelj je v razpravi pojasnil, da opredelitev slabih terjatev z bonitetnimi ocenami, kot je predlagal SD, ni ustrezna. “Različne terjatve imajo v različnih bankah različne bonitete. Isti posojilojemalci imajo v različnih bankah različne bonitete,” je dejal Šircelj. Poudaril je še, da imajo banke različna merila, po katerih ocenjujejo bonitete in da bi s predlogom, kjer bi opredeljevali bonitetne ocene za slabe terjatve, naredili veliko zmedo v bančnem sistemu. Prav tako je dejal, da je Banka Slovenije Državnemu zboru že dala informacije o tem, koliko je slabih terjatev, pri čemer je bila ta ocena narejena po različnih metodologijah. Po besedah mag. Širclja, bi Banka Slovenije že v preteklosti lahko spodbudila banke, da bi s slabimi terjatvami upravljale, pa tega ni storila.
Poslanka SDS mag. Damjana Petavar Dobovšek je v razpravi poudarila dejstvo, da so bile banke v preteklosti slabo upravljane in tudi slabo nadzirane. Zato je po njenih besedah “nujno, da preprečimo negativen vpliv slabih terjatev na kapitalski položaj bank, kar pa lahko storimo s postopki, ki so predlagani s tem zakonom.” Poslanka je še menila, da vlada z predlogom zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank ponuja konkretne in sistemske rešitve. “Eden izmed ciljev vlade je odprava kreditnega krča ter pomagati skozi te sistemske rešitve mikro, malim, srednjim podjetjem in samostojnim podjetnikom možnost za financiranje dejavnosti in s tem tudi za ponovni zagon gospodarstva in za nova delovna mesta,” je še poudarila. Z omenjenim stališčem je soglašala tudi poslanka SDS Patricija Šulin, ki je izpostavila, da je v tem trenutku predlog zakona za krepitev stabilnosti bank “edini način, da se rešimo slabih terjatev oziroma da poskušamo razbremeniti banke tako, da bodo spet imele svojo kapitalsko ustreznost in da bodo lahko dobra podpora gospodarstvu, predvsem za mala in srednja podjetja.”Poslanka SDS Sonja Ramšak pa je v razpravi poudarila, da je SDS v preteklih letih predlagala vrsto ukrepov za izboljšanje gospodarske in socialne situacije v Sloveniji. Spomnila je na to, da so bili med ukrepi v aprilu 2009 tudi ukrepi za stabilizacijo in normalno delovanje finančnega sistema ter finančnega trga. “Predlagali smo tudi Novelo Zakona o jamstveni shemi, v kateri smo predlagali prepoved državnim bankam odobravanje in reprogramiranje tajkunskih posojil pa smo, žal, bili preglasovani,” je dejala. Poudarila je še, da bo z predlogom zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank “utemeljena odgovornost tistih, ki državo pripeljejo v tako stanje, kateremu smo danes priča.” Poslanka je izrazila tudi prepričanje, da se bo z omenjenim zakonom preprečilo nekatera koruptivna dejanja.Poslanec SDS mag. Marko Pogačnik je poudaril, da je zakon, o katerem danes poteka razprava zelo pomemben, saj je za zagon gospodarstva potrebna temeljita sanacija bančnega sistema. Poudaril je, da je skrajni čas, da se banke začne sanirati na eksterni način, tudi zato ker interni način sanacije bančnega sistema ni prinesel izboljšav oziroma so se težave še poglobile. “NLB smo doslej sanirali s približno 1,6 milijarde davkoplačevalskega denarja. Poslovni rezultati banke so pa vse slabši in slabši;” je spomnil. Po njegovih besedah bo prenos slabih terjatev izven bančnega sistema pomenil, da se bodo banke lahko ukvarjale s svojo osnovno dejavnostjo, ne pa z lastniškimi deleži. Poslanec SDS je še menil, da je za opozicijo najbolj moteče, da je vlada našla rešitev za stabilizacijo bančnega sistema, medtem ko prejšnji vladi to ni uspelo. Mag. Marko Pogačnik je še dejal, da bo po predlogu zakona jasno določena odgovornost za nastale slabe terjatve.
Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko pa je poudaril, da je vlada Boruta Pahorja postavila napačno diagnozo reševanja problemov v državi, kar je pred dnevi priznal tudi nekdanji premier. Vodja poslanske skupine je še dejal, da so bile “slovenske banke v bistvu neke vrste samopostrežna trgovina, v katero so nekateri vstopali in izstopali mimo blagajne. Nihče jih ni vprašal, zakaj vstopajo mimo blagajn in dobivajo blago po zelo diskontirani ceni ali celo praktično brez ustrezne marže. Tudi Banka Slovenija, če ji rečemo sokolje oko na tem področju, ni zaznalo nič, ni speljalo nobenih sankcij, nobenih ukrepov in nobenih ugotovitev ni bilo na tem področju, vsaj ne da bi bilo javnosti karkoli znanega.”
Po njegovih besedah je razprava opozicije glede obravnavanega predloga razprava v obrambo privilegijev tistih, ki so uživali bonitete, ki so prejemali zadeve pod ugodnimi pogoji, ki so te zadeve obilno izkoristili. Predlagani zakon, bo po besedah vodje poslanske skupine SDS Jožeta Tanka, zagotovil, da bodo nadzorni mehanizmi delovali, da se bo ugotavljala odgovornost tistih, ki so dajali slabe kredite in da bodo postopki pregledni ter transparentni.
Predsednik odbora DZ za finance in monetarno politiko in poslanec SDS mag. Andrej Šircelj je v razpravi pojasnil, da opredelitev slabih terjatev z bonitetnimi ocenami, kot je predlagal SD, ni ustrezna. “Različne terjatve imajo v različnih bankah različne bonitete. Isti posojilojemalci imajo v različnih bankah različne bonitete,” je dejal Šircelj. Poudaril je še, da imajo banke različna merila, po katerih ocenjujejo bonitete in da bi s predlogom, kjer bi opredeljevali bonitetne ocene za slabe terjatve, naredili veliko zmedo v bančnem sistemu. Prav tako je dejal, da je Banka Slovenije Državnemu zboru že dala informacije o tem, koliko je slabih terjatev, pri čemer je bila ta ocena narejena po različnih metodologijah. Po besedah mag. Širclja, bi Banka Slovenije že v preteklosti lahko spodbudila banke, da bi s slabimi terjatvami upravljale, pa tega ni storila.
Poslanka SDS mag. Damjana Petavar Dobovšek je v razpravi poudarila dejstvo, da so bile banke v preteklosti slabo upravljane in tudi slabo nadzirane. Zato je po njenih besedah “nujno, da preprečimo negativen vpliv slabih terjatev na kapitalski položaj bank, kar pa lahko storimo s postopki, ki so predlagani s tem zakonom.” Poslanka je še menila, da vlada z predlogom zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank ponuja konkretne in sistemske rešitve. “Eden izmed ciljev vlade je odprava kreditnega krča ter pomagati skozi te sistemske rešitve mikro, malim, srednjim podjetjem in samostojnim podjetnikom možnost za financiranje dejavnosti in s tem tudi za ponovni zagon gospodarstva in za nova delovna mesta,” je še poudarila. Z omenjenim stališčem je soglašala tudi poslanka SDS Patricija Šulin, ki je izpostavila, da je v tem trenutku predlog zakona za krepitev stabilnosti bank “edini način, da se rešimo slabih terjatev oziroma da poskušamo razbremeniti banke tako, da bodo spet imele svojo kapitalsko ustreznost in da bodo lahko dobra podpora gospodarstvu, predvsem za mala in srednja podjetja.”Poslanka SDS Sonja Ramšak pa je v razpravi poudarila, da je SDS v preteklih letih predlagala vrsto ukrepov za izboljšanje gospodarske in socialne situacije v Sloveniji. Spomnila je na to, da so bili med ukrepi v aprilu 2009 tudi ukrepi za stabilizacijo in normalno delovanje finančnega sistema ter finančnega trga. “Predlagali smo tudi Novelo Zakona o jamstveni shemi, v kateri smo predlagali prepoved državnim bankam odobravanje in reprogramiranje tajkunskih posojil pa smo, žal, bili preglasovani,” je dejala. Poudarila je še, da bo z predlogom zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank “utemeljena odgovornost tistih, ki državo pripeljejo v tako stanje, kateremu smo danes priča.” Poslanka je izrazila tudi prepričanje, da se bo z omenjenim zakonom preprečilo nekatera koruptivna dejanja.Poslanec SDS mag. Marko Pogačnik je poudaril, da je zakon, o katerem danes poteka razprava zelo pomemben, saj je za zagon gospodarstva potrebna temeljita sanacija bančnega sistema. Poudaril je, da je skrajni čas, da se banke začne sanirati na eksterni način, tudi zato ker interni način sanacije bančnega sistema ni prinesel izboljšav oziroma so se težave še poglobile. “NLB smo doslej sanirali s približno 1,6 milijarde davkoplačevalskega denarja. Poslovni rezultati banke so pa vse slabši in slabši;” je spomnil. Po njegovih besedah bo prenos slabih terjatev izven bančnega sistema pomenil, da se bodo banke lahko ukvarjale s svojo osnovno dejavnostjo, ne pa z lastniškimi deleži. Poslanec SDS je še menil, da je za opozicijo najbolj moteče, da je vlada našla rešitev za stabilizacijo bančnega sistema, medtem ko prejšnji vladi to ni uspelo. Mag. Marko Pogačnik je še dejal, da bo po predlogu zakona jasno določena odgovornost za nastale slabe terjatve.
Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko pa je poudaril, da je vlada Boruta Pahorja postavila napačno diagnozo reševanja problemov v državi, kar je pred dnevi priznal tudi nekdanji premier. Vodja poslanske skupine je še dejal, da so bile “slovenske banke v bistvu neke vrste samopostrežna trgovina, v katero so nekateri vstopali in izstopali mimo blagajne. Nihče jih ni vprašal, zakaj vstopajo mimo blagajn in dobivajo blago po zelo diskontirani ceni ali celo praktično brez ustrezne marže. Tudi Banka Slovenija, če ji rečemo sokolje oko na tem področju, ni zaznalo nič, ni speljalo nobenih sankcij, nobenih ukrepov in nobenih ugotovitev ni bilo na tem področju, vsaj ne da bi bilo javnosti karkoli znanega.”
Po njegovih besedah je razprava opozicije glede obravnavanega predloga razprava v obrambo privilegijev tistih, ki so uživali bonitete, ki so prejemali zadeve pod ugodnimi pogoji, ki so te zadeve obilno izkoristili. Predlagani zakon, bo po besedah vodje poslanske skupine SDS Jožeta Tanka, zagotovil, da bodo nadzorni mehanizmi delovali, da se bo ugotavljala odgovornost tistih, ki so dajali slabe kredite in da bodo postopki pregledni ter transparentni.