Za veliko umetninami se je po drugi svetovni vojni izgubila vsaka sled

Odbor želi celotno dokumentacijo evidentiranih umetnin in drugih predmetov, ki so se izgubili po drugi svetovni vojni. Odbor za kulturo, šolstvo, šport in mladino v državnem zboru je včeraj razpravljal o umetninah, ki so bile odtujene v času po drugi svetovni vojni. Sklic seje je zahtevala PS SDS, ker kot je dejal poslanec SDS mag. Branko Grims, “gre za vprašanje naše kulturne dediščine”. Po drugi svetovni vojni je namreč bil ustanovljen Federalni zbirni center, v katerem so zbirali umetnine in druge predmete, ki so bili odtujeni prvotnim lastnikom in za nekaterimi temi umetninami se je kasneje izgubila sled. Grims je še pojasnil, da so se nekateri dokumenti iz tega fonda ohranili in ti dokumenti pričajo, da je bilo število predmetov izjemno veliko. Povedal je še, da so bili potem za te predmete izdani reverzi, ni pa nobenih dokazov, da bi bile te umetnine in drugi predmeti dejansko res vrnjeni. Po mnenju poslanca SDS Aleksandra Zorna je to, da je del arhiva ohranjen, dobro izhodišče za nadaljnje delo, ” je pa vse vprašanje politične volje”. Tudi po mnenju poslanca SDS Rudolfa Petana so ohranjeni dokumenti dobra sled za nadaljnje delo. Poslanec Zorn je še pojasnil, da odtujenih umetnin ne hranijo le institucije, ampak tudi nekateri posamezniki. Publicist Boštjan M.Turk je ob tem pojasnil, da je tudi on sam nekaj teh arhivov raziskal in našel nova imena ljudi, ki hranijo odtujene umetnine, zato so predlagatelji seje tudi želeli, da o tem spregovori na seji. Njihov predlog pa ni dobil večinske podpore odbora.Direktorica Narodne galerije Barbara Jaki je na seji povedala, da se s problematiko ukvarjajo že od leta 1968. Po njenih besedah so do sedaj prejeli 31 denacionalizacijskih zahtevkov, od tega je 19 primerov zaključenih. Izpostavila je tudi, da je bilo sedem umetnin v denacionalizacijskih postopkih zaradi nacionalnega pomena odkupljenih za zbirko, deset primerov je še odprtih, v treh primerih pa se z lastniki pogajajo glede odkupa, saj so jim bile umetnine vrnjene v last, posest pa je obdržala Narodna galerija. Direktorica direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo Damjana Pečnik je pojasnila, da je bilo z zakonom o denacionalizaciji, lastnikom, ki so jim bile umetnine odvzete, omogočeno, da so lahko vložili zahtevke za njihovo vrnitev. Vendar kot je dejala, so bile procedure dolge, poleg tega vseh umetnin in drugih predmetov ni mogoče izslediti.Odbor za kulturo, šolstvo, šport in mladino je soglasno sprejel sklep, da predlaga ministrstvu za kulturo, da skupaj z Arhivom RS zbere in evidentira celotno dokumentacijo o seznamih umetnin in predmetov, ki so bili zbrani v Federalnem zbirnem centru za območje Slovenije in o tem seznani odbor. Prav tako so sprejeli sklep, da odbor predlaga ministrstvu za kulturo, da skupaj s pristojnimi ministrstvi pripravi strokovno mnenje o možnostih vračanja umetnin in predmetov, ki so bili zbrani v Federalnem zbirnem centru, ob upoštevanju zakonodaje s področja denacionalizacije ali predlaga druge mogoče rešitve in o tem obvesti odbor. Po mnenju vseh članov odbora je problematika vračanja umetnin in predmetov, ki so bili zbrani v Federalnem zbirnem centru pomembna, zato o tem še nameravajo razpravljati.