Za slovensko osamosvojitev je bil potreben pogum

Janša: »Nekaj sreče zagotovo, predvsem pa na desettisoče posameznih pogumnih dejanj v tistem usodnem času, je ustvarilo nek kolektivni pogum naroda, da je naredil ta korak, da lahko danes proslavljamo 20. obletnico osamosvojitve«. Predsednik SDS Janez Janša je s prispevkom »Zakaj Slovenija leta 1991 ni zamudila zgodovine?« sodeloval na znanstvenem simpoziju »Osamosvojitev Slovenije med pričakovanji in realnostjo (1991–2011)« v organizaciji Zgodovinskega društva dr. Franca Kovačiča v Mariboru.»Letos praznujemo 20. obletnico zagotovo najpomembnejšega dogodka v slovenski raziskani zgodovini,« je ob obletnici odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije uvodoma dejal predsednik SDS.Najbolj pogoste ugotovitve, zakaj se je Sloveniji leta 1991 uspelo osamosvojiti, so po besedah Janše ugodne mednarodne okoliščine in dozorelost slovenskega naroda. Vidi pa še en dejavnik, ki je prepogosto spregledan, in to je pogum.Z odhodom zadnjega okupatorskega  vojaka iz ozemlja Slovenije je slednja ponovno postala gospodar na svoji zemlji, suverena in je s tem izpolnila ključen pogoj za mednarodno priznanje. Spomnil je na njegove besede iz tistega časa, ko je dejal, da »lahko proslavljamo zato, ker smo imeli dovolj znanja, volje in poguma, da smo naredili tisto, kar je bilo potrebno«.»Mednarodne okoliščine so bile za Slovenijo ugodne predvsem zaradi perestrojke, premikov med blokoma in zaradi razpadanja velikega socialističnega imperija, kar je mehčalo strahove pred tem, kaj bi se zgodilo, če bi se v Jugoslaviji kakšna republika odcepila in tudi strahove pred tem, kakšne zaveznike bi lahko takratna jugoslovanska vojska dobila v mednarodnem okolju, če bi to skušala preprečiti s silo. Kljub temu splošnemu mehkejšemu ozračju kakšne konkretne pripravljenosti, da bi v mednarodnem okolju Sloveniji takrat kdo pomagal, ni bilo,« je pojasnil eden od osamosvojiteljev Slovenije.Spomnil je na obisk ameriškega zunanjega ministra Jamesa Bakerja v Beogradu nekaj dni preden je Slovenija razglasila samostojnost, ki je jasno in glasno dejal, da ZDA ne bodo nikoli priznale Slovenije oz. republike, ki bi se odcepila. Janša je nato povedal, da so drugi dan vojne prestregli depešo ameriškega vojaškega atašeja, v kateri je napisal, da je situacija v Slovenija popolnoma drugačna po drugem dnevu spopadov, kot so predvidevali in priporočil, da ZDA spremenijo politiko do tega vprašanja. »Ugodne mednarodne okoliščine nam ne bi prav nič pomagale, v kolikor si Slovenija ne bi sama pomagala,« je prepričan Janša. Dotaknil se je tudi dozorelosti naroda. Meni, da so se šele z nastankom Demosa, vzpostavitvijo pogojev za delovanje demokracije in svobodnimi volitvami omogočili pogoji, da se je dozorelost slovenskega naroda sploh lahko izrazila.»Velik pogum je bil misliti samostojno Slovenijo v času med leti 1945 in 1990. Veliko ljudi je za ta pogum plačalo z življenjem, veliko z zapori, na desettisočev  z izgnanstvom,« ocenjuje Janša, vendar kot pravi, je misel preživela. Veliko vlogo v temu procesu pripisuje tudi rojakom v tujini.»Velik pogum je bil potreben za to, da je nekaj mojih prijateljev in somišljenikov, ko sem bil aretiran leta 1988, organiziralo Odbor za varstvo človekovih pravic,« je dejal in poudaril: »Če tega ne bi bilo, mislim, da ne bi bilo mogoče govoriti o slovenski pomladi«.Velik pogum je po besedah Janše bil potreben za ustanovitev nove revije in predvsem za izdajo 57. številke. »Velik pogum je bil potreben za ustanovitev novih strank. Tudi tukaj so ljudje, ki so šli v to, bili takoj izpostavljeni represiji, zasledovanju, prisluškovanju, vsakovrstnim podtikanjem takratne SDV. Za vsakega od njih je bila nekje pripravljena zaporniška celica,« se spominja.Velik pogum je bil potreben za ustanovitev MSNZ, katere cilj je bil, da obvaruje Slovenijo pred agresijo JLA v času, ko še ni bila možna reorganizacija teritorialne obrambe, saj so ljudje tvegali vse, sebe in družino ter nenazadnje tudi življenje. Naštel je še nekaj pomembnih dogodkov, za katere je bil po njegovih besedah potreben velik pogum: da je bila v državnem zboru izglasovana odločitev, da Slovenija svojih nabornikov več ne pošilja v JLA, da so občinski organi in enote milice varovali evidence nabornikov, za odločitev, da gremo na plebiscit, da se pripravi lasten denar, da je slovenski parlament sprejel odločitev, da organiziramo lastno vojaško usposabljanje, da se je sprejel obrambni proračun ter krovni zakon o obrambi.»Bistveno večji pogum so potrebovali častniki in podčasniki, ki so v Pekrah usposabljali prvo generacijo slovenskih nabornikov in so se čez nekaj dni soočili z oklepniki JLA s težkim orožjem, sami pa so imeli nekaj primerkov pehotnega orožja. Kljub temu niso klonili, pa nihče od teh ni dobil višjega državnega priznanja, kot oseba, ki je še spomladi leta 1991, en teden pred slovenskimi volitvami, pozivala represivne organe JLA naj v Sloveniji ukrepajo,« je dejal Janša.Pogosto se tudi sliši, da smo imeli srečo. »Mislim, da je bila velika sreča in da v nasprotnem primeru danes ne bi proslavljali 20. obletnice osamosvojitve, da so okoliščine pripeljale, da je šel Demos v projekt osamosvojitve preko rezervnega, ne pa preko prvotnega scenarija. To je pomenilo, da se ni najprej sprejemala ustava, kar bi bilo v takratni skupščini verjetno neizvedljivo, ampak se je najprej izvedel plebiscit: »Če decembra 1990 Slovenci ne bi tako jasno in glasno ter odločno in nedvoumno povedali, da želijo živeti v samostojni državi, potem tistih parih glasov večine, ko smo glasovali o izvedbenih aktih, ne bi nikoli dobili,« je prepričan Janša. »Nekaj sreče zagotovo, predvsem pa na desettisoče posameznih pogumnih dejanj v tistem usodnem času, je ustvarilo nek kolektivni pogum naroda, da je naredil ta korak, da lahko danes proslavljamo 20. obletnico osamosvojitve,« je sklenil svoj nagovor.