Za razkritje odgovornost tistih, ki so sodelovali v podeljevanju kreditov brez ustreznih jamstev

Poslanci SDS s prvopodpisanim Jožetom Tankom so danes v parlamentarni postopek vložili novelo Zakona o bančništvu. Po zagotovilih odgovornih je v Sloveniji do nedavnega bančni sistem veljal za stabilnega in varnega, brez nevarnosti, da bi lahko prišlo do kakršnihkoli težav. Še v začetku leta je guverner, dr. Kranjec, v Državnem zboru zatrjeval, da ni nobenih nevarnosti za poslovanje bank in varnost vlog.

6. septembra letos pa sta guverner, Boštjan Jazbec, in minister za finance, dr. Uroš Čufer, javnost presenetila z objavo nadzorovane likvidacije Factor banke d.d. in Probanke d.d., za kateri je Vlada namenila za 1.030 mio evrov državnih poroštev, s čemer je dopustila socializacijo bremen za neustrezno in najbrž tudi nezakonito vodenje obeh bank. Država je s to odločitvijo dala velika jamstva za vse zgrešene odločitve vodstev omenjenih dveh bank, pomemben del tega denarja bo za javne finance trajno izgubljen.

Čeprav zakon o bančništvu določa, da je v takih primerih možno razkritje za potrebe preiskovalnih postopkov, so vlada, guverner, okrožni tožilec Kozina in direktor NPU Furlan zatrjevala, da bančni uslužbenci ne sodelujejo s preiskovalnimi organi, da jim nočejo izročiti bančne dokumentacije in da se izgovarjajo na bančno tajnost. Opredelitev bančne tajnosti po veljavnem zakonu domnevno onemogoča pristojnim institucijam učinkovit nadzor nad stanjem v bančnem sistemu. Bančna tajnost se velikokrat tudi izkorišča kot izgovor za prikrivanje vseh napačnih odločitev vodstev bank, ki so bile včasih tudi na meji zakonitosti, kar se je izkazalo v primeru nadzorovane likvidacije Factor banke in Probanke.

V preteklosti je Državni zbor RS od Banke Slovenije že zahteval določene podatke o stanju v bančnem sistemu, vendar se iz teh podatkov nikoli ni dalo ugotoviti odgovornosti Banke Slovenije, kot tudi ne odgovornosti članov nadzornih svetov in članov uprav, ki so podpisovali in dajali kredite brez ustreznih jamstev, pogosto tudi na podlagi različnih prijateljskih, klientelističnih in političnih povezav.

Po mnenju predlagateljev Banka Slovenije kot regulator bančnega sistema ni v zadostni meri uporabila možnih ukrepov za tekočo odpravo nepravilnosti ali nezakonitih ravnanj v poslovnih bankah.

S predlagano rešitvijo se bodo morali bančni podatki v primerih, ko bodo potrebni ukrepi za sanacijo bank oz. bančnega sistema, razkriti in sicer takrat ko bodo to zahtevali preiskovalni organi in Državni zbor.

Na ta način bo možno ugotavljati politično ali kazensko odgovornost za nezakonita ali malomarna dejanja v bančnem sistemu.Novela zakona v priponki.