Za prosilca za azil država nameni približno 1300 evrov, minimalna plača za delavca pa je 553 evrov.

V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.

DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa.  No, jaz bom precej eksakten, tako da, bo predsednik vlade imel dosti lažje delo kot pa do sedajle. Namreč sprašujem o številkah. Evro je pač evro in verjetno, da bomo videli enako. Nobenega dvoma pa ni, da je stranka, ki ji pripadam, torej SDS, kar se tiče migrantske krize, dala v preteklosti kar veliko pobud. Tako 31. 8., 28. 10., 18. 11., smo predlagali vrsto ukrepov, ki bi bili za to državo koristni v pogledu migrantske krize, ampak bili smo zavrnjeni, več ali manj so bile naše pobude z vaše strani, gospod predsednik, označene za nedržavotvorne, čeprav ste mnoge po dveh mesecih posvojil pa jih celo v Bruslju prodal kot svoje. To je plagiatorstvo, veste. Ampak jaz vas danes ne bom o tem spraševal. Moj cilj je, da odgovorite slovenskim državljanom, nam vsem tukaj, na izjemno, izjemno preprosta vprašanja, ki so vezana na finance povezane z migrantsko krizo. In pa seveda nekaj malega, manjši del sem zastavil tudi vprašanje na temo varnosti migrantskih centrov, itn. Sedaj, konkretno seveda jaz mislim, da so slovenski državljani upravičeni, da iz prve roke dobijo odgovore na naslednja vprašanja.

Prvič. Koliko je do sedaj strošek vseh migrantov, ki so državo Republiko Slovenijo prečkali, pravzaprav na naše stroške, ker jim pravzaprav ne računamo nič.

Drugič. Tukaj pa res prosim za točne podatke zaradi tega, da ne bo kakšnih težav več v javnosti. Kakšni so stroški vezani na eno osebo, ki v Republiki Sloveniji zaprosi za mednarodno zaščito ali azil?

In tretjič. Kakšni so stroški za tiste osebe, ki jih imamo v Republiki Sloveniji in so v postopku odstranitve iz Republike Slovenije, skratka so v Postojni, seveda stroški na eno osebo. In pa seveda tisto, ki se mi zdi tudi pomembno, prav je, da z vaše strani slišimo nekaj, kako si predstavljate, da bomo ob tem naraščajočem številu centrov izpostav azilnega doma poskrbeli za varnost tako migrantov kot seveda v prvi vrsti, ker nenazadnje ste predsednik Vlade Republike Slovenije, kot torej za varnost državljanov Republike Slovenije. Zelo vam bom pa hvaležen, če boste te številke malo primerjali s tistimi številkami, ki jih naši državljani tudi poznajo, to so pa recimo najnižje pokojnine, najnižje plače, itd., itd. Skratka, evro je evro, tukaj sedaj ne moremo reči, da ga eden vidi takega in da vidi tako, pričakujem zelo eksaktne odgovore v številkah.  Hvala lepa.

DR. MIROSLAV CERAR: Hvala spoštovani gospod poslanec za vprašanje.
Res vam bom podal kar konkretne odgovore, da bom zelo natančen in bom prebral. Stroški, torej prvič na prvi del vprašanja, stroški povezani s prehodom migrantov čez ozemlje Slovenije, se nanaša na stroške različnih ministrstev in Generalnega sekretariata Vlade, od konca septembra 2015 do konca leta 2015 do ti stroški znašali 22,5 milijonov evrov. V letošnjem letu pa je do 15. februarja nastalo 9,8 milijonov evrov stroškov. Gre za stroške vezane na stroške dela zaposlenih v državnih in občinskih organih ter javnih zavodih, stroške izvedbe ukrepa, sprejema in začasne namestitve migrantov, stroške v zvezi z opremo in stroški prostovoljcev in stroški občin so tudi tukaj zajeti. Skupaj so stroški povezani s prehodom migrantov čez ozemlje Republike Slovenije od konca septembra do 15. februarja 2016 znašali 32 milijonov 280 tisoč 774 tisoč evrov. Se pravi, dobrih 32 milijonov.

Evropska komisija je 5. novembra 2015 odobrila 10,2 milijona evrov izrednih sredstev za soočanje s pritokom beguncev v Slovenijo, torej, gre za pomoč. Gre za 4,9 milijona evrov iz Sklada za notranjo varnost, ISF, in 5,2 milijona evrov iz Sklada za azil, migracije in vključevanje, AMIF. Projekt je odobren do 19. 3., se pravi, marca 2016. Ob tem je razvojna banka Sveta Evrope odobrila donacijo za Slovenijo v višini 1,5 milijona evrov, Visoki komisariat Združenih narodov za begunce pa je doniral 3,6 milijona evrov, poleg tega so bilateralna sredstva prispevali tudi nekateri drugi donatorji. To pomeni, da smo si zelo prizadevali, da bi te stroške omilili. Imeli smo veliko kontaktov in pobud in se je izkazalo za uspešno v tem obsegu, kot sem povedal, da smo dobili kar veliko pomoči, donacij in podobno.

Drugič, strošek ene osebe, torej, prosilca za mednarodno zaščito, znaša 385,80 evra na mesec. V ta znesek je vštet na eni strani oskrbni dan, ki je 12,26 evra, to moramo potem pomnožiti s 30 dnevi, torej, 12,26 evra na dan, plus 18 evrov mesečne žepnine dobi takšen posameznik. Osnovna oskrba vključuje nastanitev v azilnem domu, prehrano, oskrbo s sredstvi za osebno higieno, oblačili ter obutvijo. V stroške oskrbnega dne pa niso všteti fiksni stroški, se pravi, plače, stroški za delovanje doma in podobno.

Tretjič, stroška na eno osebo, ki je v postopku odstranitve iz Republike Slovenije, ni mogoče opredeliti, ker je vsaka oseba individualno obravnavana glede na možnosti vračanja. Največkrat pa gre za stroške prevozov pri vračanju, kar je odvisno od tega, kje je država izvora. Sicer pa stroške odstranitve tujca v deležu 75 % krije evropski proračun, samo 25 % pa proračun Republike Slovenije. Naj ob tem poudarim, da Slovenija ni ciljna država, zato je v naši državi prosilcev za azil bistveno manj kot v, denimo, sosednji Avstriji in Nemčiji ali drugih ciljnih državah.

Postopki za azil so še v teku. Do sedaj smo vrnili le nekaj več kot ducat ljudi, da tako rečem. Glede na to, da ste me zadnjič vprašali tudi o varnosti izpostav centra za tujce in azilnega doma, naj najprej pojasnim, da center za tujce nima izpostav. Deluje že številna leta in je varnost okoli tega centra primerno urejena, saj do zdaj ni bilo zaznati večjih varnostnih problemov zaradi delovanja centra samega. V centrih za tujce pa je zagotovljeno tehnično varovanje, se pravi, ograja, in fizično varovanje s strani policije. Na območju centra za tujce je gibanje omejeno, skladno z določili 67. člena Zakona o tujcih. In končno, kar zadeva varnost v azilnem domu in izpostavah, zanjo skrbi varnostna služba, ki izvaja tako fizično kot tehnično varovanje, varnost v okolici teh objektov tako kot drugo po državi pa zagotavlja policija. Hvala lepa.

DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Predsednik, jaz vam nekaj predlagam, tistega, ki vam je ta odgovor pripravil, danes popoldne odpustite, to bo najbolje. Greva po vrsti. Samo o prosilcih za azil bom govoril, ker o ostalem mi čas ne bo dopuščal. Ministrica je 25. 2. 2016 povedala, da je strošek 1.500 evrov na mesec, vaša ministrica je to. Vaš minister dr. Mramor pa je že lani 21. 9. povedal, da je to 833 evrov na mesec. Zdaj pa greva po vrsti, zakaj sem rekel, da tistega odpustite. Poglejte, kontingenčni načrt, ki je z vašim podpisom sprejet – to je tale dokument -, pravi pa takole, 378 evrov, s katerimi hočete zdaj mene odpraviti, pa slovenske državljane, je strošek osnovne oskrbe, hrana in stanovanje, copati, zobna pasta pa še kaj. Konec. Tu ni zajetih nobenih ostalih stroškov. Če sem prištejete stroške za plače zaposlenih, stroške za plače zaposlenih prištejte, 509 milijonov evrov v enem letu, potem to pride 865 evrov na enega prosilca za azil. Če dodaste samo še stroške za varnostnike, Varnost Ljubljana, kamor tisti, ki jih varujejo, ali kdo že varuje, so ti stroški 220 tisoč evrov na leto, to nosi vaš podpis, predsednik. Vaš podpis. Dodajte še to, je 90 evrov na mesec za prosilca za azil. Če vse te stroške, tri, ki ste jih navedel seštejemo, dobimo 1.344 evrov na enega prosilca za azil na en mesec. In nisva štela naslednjih stroškov: dublinski postopki, stroški prevajanja, stroški brezplačne pravne pomoči, zakonitega zastopanja, sofinanciranje programov iz evropskih sredstev, kaj šele stroški, recimo izobraževanja, pa seveda zdravstvenega varstva. Vse te stroške v 1.344 evrov niso všteti, gospod predsednik.

DR. MIROSLAV CERAR: Dopolnitev je naslednja. Mislim, da ne bo držalo tako kot ste rekli, moji podatki, podatki, ki sem jih predstavljal, so popolnoma točni. Res je pa, da želite prikazati fiksne stroške kot del stroška na begunce. Poslušajte. Te fiksni stroški, ki ste jih zdaj omenjali za plače in stroški za delovanje azilnega doma so fiksni, poudarjam, torej nastajajo ne glede na to ali je tam en begunec ali jih je 100 ali jih pa ni. To so fiksni stroški za te objekte vzdrževanja in bi rekel za delo ljudi tam.

In zato seveda je ta podatek, ki sem ga pokazal, tudi ostali so v tem smislu povsem korektni. Sem pa zelo točno predstavil kontekst teh številk, tako da mislim, da je iz tega mogoče zelo jasno razbrati, zakaj gre, tako da ne bi tega še enkrat ponavljal. In naj še dodam samo to, kar ste tudi vprašali o teh varnostnih vidikih, Vlada tudi ves čas te migrantske krize po vseh načrtovanih ukrepih redno obvešča javnost in občine ter skrbi za izmenjavo mnenj in usklajevanje stališč z lokalno skupnostjo. Mi seveda razumemo tudi to, da se pojavlja skrb med prebivalstvom in zato bomo tudi za vsako novo lokacijo, ki bi jo potrebovali za namestitev katerekoli kategorije migrantov opravili ustrezno oceno varnosti ter po potrebi zagotovili dodatne varnostne ukrepe in aktivnosti. To pa sicer policija že tako ali tako izvaja, samo želel sem to poudariti, da bo popolnoma jasno, da nam je to vseskozi pred očmi in da to obveščanje in varovanje bo vseskozi zagotovljeno. Toliko. Hvala lepa.

DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Seveda to tudi predlagam, ker pač preprosto državljani Republike Slovenije ne morejo biti dobre volje, če bi predsednik vlade to želel, na komando. Pač ne gre. Zato moram pa povedati naslednje. Podatki, ki sem jih jaz navedel predsednik vlade, so podatki iz leta 2014, ko je tam bilo 49 prosilcev za azil. Si predstavljate. Se pravi leta 2014, ko smo imeli v državi Sloveniji 40 prosilcev za azil je 1.344 evrov plačal slovenski državljan na enega prosilca za azil, pa vi zdaj to imenujete fiksni stroški ali pa nefiksni stroški, kakorkoli jih imenujete. Stroški so 1.344. Seveda, zdaj, ko ustanavljate vse te izpostave, pa v Ljubljani, pa ne vem kje še vse, bodo to dodatni stroški, to bodo dodatni stroški, saj so dodatni varnostniki, elektrika pa voda bo potrebna tudi vsepovsod drugje. Tako, da čez ene dve leti ali pa čez kako leto, ko bomo sprejemali zaključek proračuna za letošnje leto, bomo te stroške videli. In slovenskim državljanom je to treba povedati. In jezi me pravzaprav, da na tako plehek način nekdo skuša slovenske državljane okoli prenesti, pa reči, plačate 380 evrov. Če pa plačajo 1.300 evrov, pa ni štetih mnogih stroškov, ki jih tudi plačajo.

To številko, ki so precej nepreverljivi. Je pa preverljivo še naslednje. Poglejte, povprečna ali pa tako bom rekel, najnižja pokojnina za polno delovno dobo je podatek za 31. 12. lansko leto, torej nekoliko višji, kot sem jaz do zdaj govoril je 440 evrov. Državljan Republike Slovenije, ki je garal 40 let za tekočim trakom, mu torej ta država namenja 440 evrov, podatek je iz ZPIZ in ga ne morete zanikati; to je trikrat manj, kot pri prosilcu za azil, ki je prišel včeraj v državo Slovenijo. Dalje, ne moremo zanikati tega, da je minimalna plača 553 evrov neto. Ali slovenski državljan dobi 2,5 krat manj kot prosilec za azil.

Ne moremo zanikati podatka, da je 300.000 pokojnin, gospodje nasproti mene, nižjih od 500 evrov. Ali ti ljudje imajo 2,7 krat manj, manj poudarjam, kot prosilec za azil. In ne morete zanikati podatka, ki ga vaš statistični urad objavil, da živi 290.000 slopenskih državljanov pod pragom revščine. Jaz mislim, da v razpravi do katere bomo upam prišli moramo odgovoriti na ta vprašanja. Nisem govoril o tem, da je treba ukiniti tole za prosilce za azil, ampak stroške je treba znižati pod stroške, ki jih recimo ima človek s polno pokojnino.