Za pravično sojenje

slika

Slovenija ima eno od najnižjih stopenj zaupanja državljanov v sodstvo. Evropsko sodišče za človekove pravice ugotavlja, da je glede na število prebivalcev Slovenija prva po številu ugotovljenih kršitev človekovih pravic. S številnimi ukrepi bomo to stanje bistveno izboljšali in vsem zagotovili pravično in pošteno sojenje v razumnem roku.

Izvedli bomo natančen pregled in revizijo vseh postopkov izvolitev v trajni mandat tistih sodnikov, ki so bili v trajni mandat izvoljeni po sprejemu Zakona o sodniški službi iz leta 1994 in so sodili v sodnih postopkih pred sprejetjem omenjenega zakona.

Za odpravo ali minimaliziranje kršitev človekovih pravic v sodnih postopkih bomo zagotovili dosledno izvajanje odgovornosti sodnikov za svoje odločitve, vključujoč kazenske postopke zoper sodnike, ki so po veljavni zakonodaji mogoči a se nikoli ne izvajajo.

Pogoj za napredovanje sodnikov bo njihovo kvalitetno delo, kršitve človekovih pravic v sodnih postopkih bodo predstavljale ne le oviro ampak nezmožnost napredovanja in hkrati bomo vzpostavili sistem, da sodniki, ki bodo pri svojih odločitvah kršili človekove pravice, zapustijo vrste sodnikov.

Prepovedali bomo takojšnje prehajanje sodnikov med odvetnike.

Odločanje v sodnih senatih bo postalo javno, vsakdo bo lahko videl, kako je kateri od sodnikov glasoval, v senatih sodelujočim sodnikom pa bomo omogočili pisanje ločenih mnenj po vzoru Ustavnega sodišča RS.

Višji sodnim instancam bomo prepovedali vračanja v ponovna sojenja na nižja sodišča in vzpostavili sistem, po katerem bodo morala višja sodišča in Vrhovno sodišče odločiti v zadevi in ne vračati v ponovno sojenje.

Sojenja bomo časovno omejili na 6 mesecev na prvi stopnji, 3 mesece na drugi stopnji in 3 mesece na Vrhovnem sodišču.

Javnost sojenja je ustavna kategorija, zakonsko bomo le na izjeme omejili možnost zapiranja sojenj za javnost.

Vzpostavili bomo javnost vseh sodnih vpisnikov in javnost sodnih postopkov. S tem se bo v sodni sistem vnesla transparentnost in nadzor javnosti nad delovanjem sodnega sistema.

Ustvarili bomo sistem precedenčnega sodnega sistema v tistem okviru, ki ga dopušča kontinentalni sistem in ki ga uporabljajo tudi druge države EU.

Vzpostavili bomo sistem, po katerem bodo tako javnost kot tudi »uporabniki sodnih storitev« brezplačno seznanjeni s sodno prakso v konkretnih zadevah in s sodniki (ki so javni funkcionarji).

Vzpostavili bomo sistem javne objave vseh zastaranih zadev s poimenskim seznamom sodnikov, ki bi morali pa niso uspeli postopka pripeljati do konca.

Vzpostavili bomo javno dostopen register kršitev človekovih pravic v sodnih postopkih, ki bo zajemal tudi imena in priimke sodnikov, ki so v sodnih postopkih kršili človekove pravice.

Vzpostavili bomo posebno sodišče za človekove pravice, ki bo sodilo v primerih utemeljenega suma kršitve človekovih pravic, do katerega prihaja z namernim krivim sojenjem. Tovrstna kazniva dejanja ne bodo zastarala.

Osnutek novega Zakona o kazenskem postopku, ki daje dokazno vrednost tudi dokumentom, nastalim v predkazenskem postopku na policiji, je že pripravljen vse od leta 2008. Zato bomo imenovali ekspertno skupino, ki bo delo dokončala in zagotovili čim prejšnji sprejem novega Zakona o kazenskem postopku.

Ocenjevanje dela sodnikov bomo prenesli iz Sodnega sveta na predsednike sodišč.

Pripravili bomo spremembe Zakona o sodiščih in ustanovili Specializirano sodišče na nivoju Slovenije, ki se bo ukvarjalo z najzahtevnejšimi oblikami gospodarskega, še posebej bančnega kriminala.

Zakonsko bomo določili, katere vrste dela sodniki sploh lahko opravljajo, zlasti pa to, da lahko izvajajo pedagoško in izobraževalno dejavnost le izven delovnega časa, v kolikor so za svoje delo plačani.

Popolnjevanje praznih sodniških mest ne bo več avtomatično, kajti število sodnikov na število prebivalcev bomo v določenem obdobju urediti tako, da bo evropsko primerljivo.

Področje pravniških državnih izpitov bomo uredili zakonsko z večjo vlogo ministrstva in večjim nadzorom nad pravniškim državnim izpitom, ki mora biti neke vrste javno dostopna listina, ki naj predstavlja neke vrste certifikat, na podlagi katerega sodnik sploh lahko opravlja sodniško službo.

Pripravili bomo nov Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi   insolventnosti in prisilnem prenehanju ali pomembno modernizirali sedanjega.

Poudarek bo na ščitenju pravic delavcev in načelu hitrosti postopkov zaradi insolventnosti, postopkov prisilne poravnave in stečajih, zlasti pa na ohranjanju zdravih jeder podjetij, ki bodo delo nadaljevala. Pomembno bomo skrajšali roke sprejemanja odločitev v teh postopki.

Zakon o državnem tožilstvu bomo spremenili tako, da bodo odločitve posameznih tožilcev v primeru zavrženja kazenskih ovadb podvržena preverjanju in sopodpisu predstojnika tožilstva v primeru hujših kaznivih dejanj pa skupine tožilcev. Podaljšali bomo tudi roke v katerih posameznik lahko prevzame pregon, če tega ne stori tožilec.

Spremenili bomo zakonodajo, zagotovili brezplačen vpis v zemljiško knjigo neposredno na sodiščih in VEM točkah, ponovno vzpostavili zemljiškoknjižne vložke, ponovno uvedli zbirke listin v zemljiški knjigi, ter prenesli celotno pristojnost informatizacije z Vrhovnega sodišča na MJU oziroma službo, pristojno za informatizacijo celotne državne uprave.

Znižali bomo notarske tarife, omogočili brezplačnost nekaterih enostavnih storitev overovitve podpisa, hkrati na upravnih enotah omogočili overovitev podpisov na vseh pogodbah ter vrnili možnost overovitve podpisov nazaj na prvostopna sodišča. 

Po vzoru Irske in nekaterih drugih držav bomo ustrezno spremenili zakonodajo in s tem zagotovili večjo učinkovitost na tem področju. 

Reorganizirali bomo upravno sodstvo na način, da bo celotno upravno sodstvo dvostopenjsko v okviru »novega Upravnega sodišča«. Dosedanje sodnike upravnega oddelka pa bi se premestilo na novo 2. stopnjo upravnega sodišča. Po vzoru drugih sodišč morajo postopki tudi na tem področju trajati najdlje eno leto.

Spremenili bomo zakonske in podzakonske predpise, po katerih bo izveden prenos vseh javnih pooblastil v disciplinskih in drugih postopkih na Ministrstvo za pravosodje in uvedba prostovoljnega članstva ter možnost ustanavljanja in konkurence več zbornic.

V praksi bomo uveljavili enako obravnavo in uveljavitev enakega statusa žrtev vseh treh totalitarizmov na normativni ravni in v praksi. Po potrebi bomo spremenili tudi ustrezno zakonodajo. Pospešiti je potrebno vse oblike in načine dela za dosego zgodovinske sprave. Poleg dopolnitve zakonodaje je potrebno tudi sprejetje Resolucije Evropskega parlamenta o totalitarizmih in zavesti.

Zakonsko bomo posamezna področja uredili tako, da se bo disciplinska odgovornost izvajala v okviru ministrstva, v disciplinskih organih pa predstavniki posameznih zbornic ne bodo imeli večine. S številom mest lahko ustvarjamo večjo konkurenco in nižamo cene, tak primer so notarji. Zakonsko natančno bomo uredili tudi področje dodeljevanja zadev posameznim stečajnim upraviteljem.

V primeru obstoja ustavne, koalicijske ali drugačne večine v Državnem zboru bomo spremenili 129. člen Ustave RS tako, da bodo sodniki imeli pred nastopom trajnega mandata daljšo poskusno dobo.

Celoten program Strokovnega sveta SDS za reformo pravosodja je na voljo TUKAJ.

Sorodne novice

 
PREDLAGAJ IDEJO ZA BOLJŠO SLOVENIJO
Imate kakšno vprašanje ali dober predlog za naš program?

Preverite, vprašajte, predlagajte.