Za pravično in razumno obdavčitev slovenskega kmeta iz naslova katastrskega dohodka

V poslanski skupini SDS smo v parlamentarni postopek vložili novelo zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, s katero želimo določiti pravične in razumne oziroma zmerne davčne obremenitve slovenskih kmetov. Prepričani smo, da se to lahko doseže z znižanjem katastrskega dohodka, ki je zajet v obdavčitev z dohodnino, vpliva pa tudi na višino obveznosti iz naslova socialnega zavarovanja in na obseg pravic iz javnih sredstev slovenskih kmetov. Z omenjeno novelo zakona se bo dosegel cilj, da slovenski kmetje ne bi bili prekomerno obremenjeni z davki in prispevki, ter da bi lahko v skladu z dejanskim socialnim položajem uveljavljali pravice iz javnih sredstev. 

Iz analiz in podatkov o stanju v slovenskem kmetijstvu izhaja, da se proračunska in evropska sredstva za izvedbo ukrepov kmetijske politike dejansko nižajo, da se delež stroškov v strukturi prihodka slovenskega kmeta viša, da dohodek slovenskih kmetov pada in da se s tem slabša njihov dohodkovni oziroma socialni položaj. Posledica tega je tudi čedalje slabša starostna struktura delovne sile na družinskih kmetijah, saj se mladi zaradi slabega dohodkovnega oziroma socialnega položaja slovenskega kmeta ne odločajo za kmetovanje.

Kljub navedenemu stanju pa so julija 2016 takratne koalicijske stranke SMC, DeSUS in SD sprejele zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka (ZUKD-2), s katerim so zvišale pavšalno oceno tržnega dohodka od dejavnosti kmetijstva in gozdarstva oziroma katastrski dohodek. S tem so bistveno poslabšale socialni položaj večine slovenskih kmetov, saj se jim zaradi zvišanja katastrskega dohodka povečajo obveznosti iz naslova dohodnine in socialnega zavarovanja ter zmanjša obseg pravic iz javnih sredstev.
V obrazložitvi ZUKD-2 je Vlada RS kot predlagatelj zakona navedla, da bo po določbah ZUKD-2 katastrski dohodek v povprečju znašal 383 evrov, kar je okoli 95 evrov več, kot je znašal povprečni katastrski dohodek izračunan na podlagi ZUKD.  Iz obrazložitve zakona, sprejetega julija 2016, izhaja, da se bo okoli tretjini kmečkih gospodinjstev katastrski dohodek povečal do 50 % ali v povprečju nekaj čez 60 evrov letno, približno polovici med 50 % in 300 % ali v povprečju do približno 140 evrov letno, približno 10 % se bo katastrski dohodek povečal za več kot trikrat ali v povprečju za nekaj več kot 200 evrov letno, zgolj 10 % kmečkih gospodinjstev pa se bo katastrski dohodek znižal in sicer s povprečno okoli 160 evrov na manj kot 120 evrov na leto.

Poslanska skupina SDS sprememb zakona julija 2016 ni podprla, niti jih ne podpira danes. Zato smo, kot rečeno, pripravili novelo, po kateri bi slovenskemu kmetu omogočili pravično in razumno oziroma zmerno davčno obremenitev iz naslova katastrskega dohodka. 

V ZUKD-2 je bila v tretjem odstavku 16. člena sprejeta prehodna določba, s katero se je zvišanje katastrskega dohodka omililo. Sprejeto je bilo, da se je v letu 2017 katastrski dohodek in pavšalna ocena dohodka na čebelji panj pripisal v vrednosti 40 %, da se bo v letu 2018 pripisal v vrednosti 55 % in v letu 2019 v vrednosti 75 % katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na čebelji panj, ugotovljenega na podlagi ZUKD-2. Poglavitna rešitev tega zakona je, da se prehodna določba, ki je določala, da se je v letu 2017 katastrski dohodek in pavšalna ocena dohodka na čebelji panj pripisal v vrednosti 40%, določi kot trajna določba. Se pravi, da se 40% pripis katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na čebelji panj uveljavi tudi v letu 2018 in v vseh naslednjih letih. 

Celoten predlog novele zakona se nahaja tukaj.