Za kvalitetno življenje invalidov je potrebno odstraniti fizične ovire in predvsem »ovire v glavah«.

Ob letošnjem 3. decembru – mednarodnem dnevu invalidov. Uveljavljanje pravic invalidov je dolga, zapletena in težka pot. Najpomembnejše podlage za pomembne spremembe, za boljši položaj invalidov, je postavila Organizacija združenih narodov proti koncu prejšnjega stoletja.  Eno temeljnih izhodišč vseh predlogov za njihov boljši položaj je bila zahteva za odpravo diskriminacije invalidov. V tej smeri je bil prvi uspeh Generalnega zbora Združenih narodov dokument, sprejet leta 1993, ki je bil dober začetek, vendar še neobvezujoč: “Standardna pravila za izenačevanje možnosti za invalide”. Po precejšnjih zapletih pri nastajanju je Generalni zbor Organizacije Združenih narodov 13. decembra 2006 sprejel besedilo Mednarodne konvencije o pravicah invalidov. Potem, ko je konvencijo ratificiralo 20 držav, je 3. maja 2008 začela veljati. Od oktobra 2013 ima konvencija 158 podpisnic in 138 držav pogodbenic, vključno z Evropsko unijo, ki jo je ratificirala 23. decembra 2010 in razširila odgovornost na države članice. Ta dokument pa je že zavezujoč.

Namen konvencije je vzpodbujati, varovati in invalidom zagotavljati polno in enakopravno uživanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ter vzpodbujati spoštovanje njihovega prirojenega dostojanstva. Konvencija sledi tradiciji civilnega prava, s preambulo, v kateri je navedeno načelo Dunajske deklaracije in akcijskega programa, da “so vse človekove pravice univerzalne, nedeljive, soodvisne in medsebojno povezane”.

Konvencija med drugim določa pravice invalidov in obveznosti države do njih. Nekaj pomembnejših določil konvencije: pravica do dostopa, vključno z informacijsko tehnologijo, pravica do samostojnega življenja in do vključenosti v skupnost, pravica do osebne mobilnosti, habilitacije in rehabilitacije, in pravica do udeležbe v političnem, javnem in kulturnem življenju, rekreaciji in športu. Prav tako pravica do ozaveščanja o človekovih pravicah in pravicah invalidov in do zagotovitve dostopa do cest, stavb in informacij.Pomembno za uresničevanje pravic invalidov je določilo, da morajo države, ki so konvencijo sprejele, poročati Generalnemu zboru Organizacije Združenih narodov o uresničevanju konvencije (na podlagi poročil nacionalnih ustanov za človekove pravice in Odbora za pravice invalidov- v Sloveniji je to Svet za invalide pri Ministrstvu za delo ). Pomembno je tudi določilo, da mora biti besedilo konvencije  dosegljivo vsem vrstam invalidov v njim dostopnih oblikah.Slovenija je leta 2008 ratificirala konvencijo in uspešno vključila njene zahteve v svojo zakonodajo. Država Slovenija po mnenju invalidskih organizacij, Sveta Vlade RS za invalide, ki je deloval do leta 2013, in nato Sveta za invalide pri Ministrstvu za delo – primerljivo z državami Evropske unije –  solidno skrbi za čim boljši položaj invalidov v okviru danih gospodarskih možnosti.

Konvencija seveda določa tudi, kdo se šteje za invalida: invalid je oseba, ki ima dolgoročne telesne, duševne, intelektualne ali senzorne okvare, ki lahko v povezavi z različnimi ovirami omejujejo njegovo polno in učinkovito sodelovanje v družbi. Konvencija z nekaj temeljnimi določbami določa okvire varstva invalidov: spoštovanje prirojenega dostojanstva in osebne samostojnosti, ki vključuje svobodo lastne odločitve in neodvisnost posameznikov, nediskriminacija, polno in učinkovito sodelovanje in vključenost v družbo, spoštovanje različnosti in sprejemanje invalidov kot del človekove raznolikosti in humanosti, enakost možnosti, dostopnost, enakost med moškimi in ženskami in spoštovanje razvojnih sposobnosti invalidnih otrok ter spoštovanje pravice invalidnih otrok do ohranitve njihove identitete.

Ob letošnjem 3. decembru – mednarodnem dnevu invalidov 2014, potekajo po svetu dejavnosti na področju varstva invalidov pod dvema gesloma: Organizacija združenih narodov (OZN) je letos izbrala geslo:  “Vzdržen razvoj: obljuba tehnologije”, Evropska unija pa geslo: “Gradimo skupaj Evropo brez ovir”.

Gre za ozaveščanje invalidov in neinvalidov, načrtovanje, pripravljanje podlag in uvajanje polne in učinkovite udeležbe invalidov na vseh področjih življenja, za kar je pogoj odstranitev čim več ovir za vključevanje invalidov, in dostopnost družbenega življenja za vse – pa naj gre za fizične ovire na cestah, objektih, prevoznih sredstvih, orodjih itn., ali za »ovire v glavah«, ki se često odražajo v neustreznih zakonskih in podzakonskih aktih, ki pa se nazadnje pokažejo v celotnem okolju, v katerem živimo. Odprava najrazličnejših ovir je tudi cilj Evropske strategije o invalidnosti 2010 – 2020 in  slovenskega Akcijskega programa za invalide 2014 – 2021. Tudi upoštevanje razvoja tehnologije (letošnje geslo OZN) za potrebe vključevanja invalidov v družbo,  je za invalide poseben izziv in upanje v pričakovanju uresničevanja odstranjevanja najrazličnejših ovir, ki še pestijo invalide po svetu.

Slovenska demokratska stranka že vrsto let spremlja in aktivno sodeluje v Državnem zboru pri pripravi in sprejemu zakonov na področju varstva invalidov in drugih dejavnostih za izboljšanje položaja invalidov v naši državi. Pri tem vseskozi upošteva pravilo “nič o invalidih brez invalidov”, pravico do nediskriminacije in znotraj tega pravico do ekonomske, socialne in kulturne enakopravnosti invalidov, pa tudi pravico do odprave ovir in do izbire čim bolj neodvisnega življenja, s čimer bo dana podlaga tudi za dvig ravni spoštovanja med različnimi družbenimi skupinami.

Slovenska demokratska stranka ob prazniku, 3. decembru, evropskem in svetovnem dnevu invalidov, invalidom in tistim, ki živijo in delajo z invalidi in jim delajo življenje lepše želi, da bi jim, skladno z letošnjim geslom Evropske zveze, ožja in širša skupnost, v kateri živijo, odpravila čim več ovir, in jim tako polepšala življenje.

Odbor za delo, družino in socialne zadeve
pri Strokovnem svetu SDS