Za krepitev bančnega sistema in večji nadzor nad bankami
petek, 14. 12. 2012Stališče PS SDS je predstavil mag. Andrej Šircelj.
V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa za besedo. Spoštovani predsednik, spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani minister!
Spremembe Zakona o bančništvu prilagajajo zakonodajo sedanjim razmeram v Sloveniji. Seveda, ne samo v Sloveniji, ampak del takšnih ukrepov je pripravljenih tudi v Evropski uniji in posamezne članice so jih že sprejele, druge članice jih verjetno še bodo. Vse skupaj pa je na koncu povezano s skupnim nadzorom bančnega sistema v Evropski uniji.
Pravzaprav te spremembe nekako zaostajajo za dejanskim stanjem v bančnem in finančnem sistemu pri nas in v Evropi. Namreč po krizi v letu 2008, prva kriza se je začela seveda s propadom Lehman Brothersa, se je ta kriza na področju finančnega sistema nadaljuje tudi v Evropi. S tem, da so predvsem ameriške banke krizo že rešile. Žal v Sloveniji te krize še nismo rešili, predvsem za zapoznelim ravnanjem celotnega bančnega sistema, ne glede na povečan nadzor, ki se predvideva s tem zakonom, pa je treba povedati, da je regulator oziroma Banka Slovenije že po sedanjem zakonu o bančništvu imela možnost, da izvede določene ukrepe v bankah, predvsem v tistih bankah, ki so imele težave s kapitalsko ustreznostjo ali z likvidnostjo ali kjer so bila katerakoli druga tveganja večja. Žal se to ni zgodilo, čeprav bi verjetno bilo potrebno, da bi nadzor in tudi samo vključevanje v vodenje in nadzor nekaterih slovenskih bank, da bi se Banka Slovenije v to že dejansko bolj aktivno vključilo. Predlog zakona zato predvideva oziroma predlaga, da se zagotavljajo bolj neposredni ukrepi na področju upravljanja banke in na področju nadzora, prav tako lahko banka, Banka Slovenije naloži, da se izvede poseben nadzor, to naj bi naredila Banka Slovenije, lahko prepove odsvojitev določenega premoženja banke, lahko seveda tudi določi izredno pravo ali predlaga reorganizacijo banke, vsekakor tudi lahko združitev banke z drugo banko. Povečanje kapitalske ustreznost z odredbo je seveda možna in jaz mislim, da je seveda to lahko eden izmed skrajnih ukrepov, navsezadnje morajo nadzorniki in uprave bdeti nad kapitalsko ustreznostjo in seveda se to lahko zgodi le v skrajnih primerih. Lastniki so namreč tudi tisti, ki morajo skrbeti za ustrezno kapitalsko ustreznost v banki. Sanacijski ukrepi, ki so tudi predvideni v tem predlogu zakona bodo seveda lahko okrepili bančni sistem v Sloveniji. Ravno tako je temeljni namen oziroma cilj zakona predvsem ta, da se krepi stabilnost bančnega sistema in na drugi strani, da se zagotavlja likvidnost bančnega sistema, ne nazadnje je seveda treba zmanjšati tudi ostala tveganja tista tržna tveganja in seveda tudi valutna tveganja bančnega sistema. Z vidika uporabnosti teh določb so te določbe sprejemljive in tudi celoten zakon bomo v Slovenski demokratski stranki podprli. Hvala lepa.