Za kakšno Aktivno politiko zaposlovanja je vlada Mira Cerarja v letu 2015 namenila skoraj 61 milijonov?
četrtek, 5. 1. 2017Ukrepi programov Aktivne politike zaposlovanja delujejo predvsem pri višanju števila zaposlenih v javni upravi.
Poslanec SDS mag. Marko Pogačnik je na Vlado Republike Slovenije v začetku lanskega novembra naslovil pisno poslansko vprašanje, v katerem ga je zanimalo, koliko so znašali odhodki Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje za programe Aktivne politike zaposlovanja (APZ) v letu 2015. Vlada Republike Slovenije je v odgovoru uvodoma obrazložila, da gre pri programih Aktivne politike zaposlovanja za nabor ukrepov na trgu dela, ki so namenjeni povečevanju zaposlenosti in zmanjševanju brezposelnosti, večji zaposljivosti oseb na trgu dela in povečanju konkurenčnosti in prožnosti delodajalcev.
Država v okviru APZ izvaja pet ukrepov, in sicer: usposabljanje in izobraževanje, nadomeščanje na delovnem mestu in delitev delovnega mesta, spodbude za zaposlovanje, kreiranje delovnih mest in spodbujanje samozaposlovanja. Po podatkih Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je država v letu 2015 za zaposlovanje državljank in državljanov in s tem popravo slabe statistike glede aktivnega prebivalstva na trgu dela porabila 60.596.455,69 evrov.
Poslanka SDS Jelka Godec je v eni izmed svojih kolumn že pisala o tem, da program Aktivne politike zaposlovanja predvsem preko ukrepa »spodbude za zaposlovanje«, ki delodajalcem v primeru zaposlitve brezposelne osebe ponudi subvencije, omogoča umetno zniževanje statistike števila brezposelnih oseb, saj gre po večini za zaposlovanje za določen čas, to je za dva, tri ali največ dvanajst mesecev. »Na mestu bi bilo vprašanje, seveda za predsednika vlade in ministrico za delo, kakšen trend zaposlovanja se kaže brez subvencij oziroma mimo programov Aktivne politike zaposlovanja,« se je v svoji kolumni spraševala poslanka Jelka Godec in še, »zanimivo bi bilo videti tudi primerjalno statistiko zaposlovanja v javnem sektorju in gospodarstvu.«
Poslanka Jelka Godec je tudi že večkrat opozorila, da se v praksi kažejo različne anomalije, razočaranja brezposelnih oseb, nesposobnost Zavoda RS za zaposlovanje pri svetovanju in pomoči brezposelnim pri iskanju primerne zaposlitve ali pri usmerjanju v prekvalifikacijo. Ob tem je opozorila, da se prek teh programov s subvencijami za delodajalce spodbuja delodajalce, da zaposlijo osebe, prijavljene na zavodu. Pri tem pa delodajalci naletijo na različne omejitve, tudi v smislu, kako dolgo mora biti oseba prijavljena na zavodu, da se lahko zaposli preko programa APZ, omejitve glede izobrazbe itd … Poslanka opozarja, da delodajalci tudi ne morejo zaposliti oseb, ki so jih pred tem uvedli v delo preko programa »usposabljanje na delovnem mestu«. Godčeva je tudi že večkrat opozorila, da v programu APZ usposabljanje na delovnem mestu vključena brezposelna oseba dobi dodatek za aktivnost, ki lahko znaša 3 evre ali 1,5 evrov na uro, če so prejemniki denarnega nadomestila. Ta dodatek, ki je v povprečju nekje 460 evrov, se na Centru za socialno delo šteje kot osebni dohodek za čas zaposlitve. Zaradi tega osebe, vključene v usposabljanje na delovnem mestu, izgubijo pravico do socialne pomoči in tudi do plačila osnovnega in dodatnega zdravstvenega zavarovanja.
Sicer pa je ministrstvo za delo v odgovoru na vprašanje poslanca mag. Pogačnika zapisalo, da je v letu 2015 največ denarja v okviru APZ namenilo za ukrep »kreiranje delovnih mest«, in sicer 37 milijonov evrov. Vendar pa je ob tem treba zapisati, da pri tem ne gre za ustvarjanje katerih koli delovnih mest, temveč, kot navaja ministrstvo v odgovoru na vprašanje, za subvencioniranje začasnih zaposlitev, ki se izvajajo zlasti pri neprofitnih delodajalcih ali v javnem sektorju. Glede na navedeno lahko zaključimo, da vlada največ finančnih sredstev iz programov APZ namenja javnemu sektorju, čeprav gre za področje, kjer bi bilo potrebne več racionalizacije, h kateri so se koalicijski partnerji zavezali tudi ob podpisu koalicijskega sporazuma.
Čeprav si vlada Mira Cerarja ves čas pripisuje zasluge za zmanjševanje števila registriranih brezposelnih oseb, se lahko ta vlada pohvali predvsem s tem, da je nekaterim posameznikom zagotovila zaposlitev v javni upravi. V odgovoru na poslansko vprašanje poslanca dr. Vinka Gorenaka konec lanskega novembra o tem, kakšno je gibanje števila zaposlenih na ministrstvih v letu 2016, je iz podatkov, ki jih je posredovala Vlada Republike Slovenije, razvidno, da jih je v primerjavi z letom 2015 kar 212 več. Če pa preverimo gibanje števila zaposlenih v vseh organih državne uprave pa je bilo v letu 2016 zaposlenih 121 ljudi več kot leta 2015.
In če se vrnemo k programom APZ. Vlada namenja dobrih 22 milijonov evrov za ukrep, imenovan »usposabljanje in izobraževanje«. Po pojasnilih ministrstva gre v tem primeru za ukrep večanja zaposlitvenih možnosti s pridobitvijo novih znanj in kompetenc za vstop na trg dela ter uspešen razvoj kariere, torej za sredstva prvenstveno namenjena mladim. Dejstvo je, da se v Sloveniji srečujemo s problemom vstopa mladih, izobraženih kadrov na trg delovne sile. Tudi gospodarska kriza je prav ta segment delovne sile najbolj prizadela, ogromno mladih se je v iskanju kariernih priložnosti v zadnjem letu izselilo iz države. Na mestu je vprašanje, kako konkretno se razporejajo ta sredstva, sploh glede na to, da se programi za mlade v okviru APZ spreminjajo in ali ta ukrep kakorkoli vpliva na položaj oziroma situacijo preštevilnih visoko izobraženih mladih, ki v Sloveniji ne najdejo dela?
Četudi se morda zdi, da s programi APZ vlada Mira Cerarja aktivno pristopa k zmanjševanju nezaposlenosti, pa so programi zastavljeni tako, da je v njih veliko pasti za iskalce zaposlitve, pa tudi za delodajalce. Kljub odgovoru na poslansko vprašanje mag. Pogačnika pa še vedno ni jasno, kako konkretno je bilo teh 61 milijonov evrov denarja razporejenih in kakšne rezultate dajejo posamezni programi APZ, razen umetnega zmanjševanja statistike nezaposlenih. Kot je zapisala tudi Jelka Godec v svoji kolumni: »Vlada Mira Cerarja bi se morala bolj resno lotiti problema prevelike obremenitve plač zaposlenih in ustvarjanja bolj spodbudnega okolja za razvoj domačega gospodarstva.«
