Za javno hkratno glasovanje o predsedniku vlade in ministrih

Po enofaznem postopku bi vlado s polnimi pooblastili dobili prej kot po vsakih dosedanjih volitvah, ko smo za oblikovanje vlade potrebovali dva ali tri mesece. Poslanska skupina SDS je s prvopodpisanim vodjo PS SDS Jožetom Tankom na predsednika Državnega zbora RS dr. Gregorja Viranta 5. januarja 2012 naslovila predlog za začetek postopka za spremembo Ustave RS. V imenu predlagateljev je predlog Ustavni komisiji predstavil mag. Branko Grims.

MAG. BRANKO GRIMS: »Spoštovani! Vsem zbranim prav lep pozdrav!Znano je, da ima država Slovenija enega bolj zapletenih postopkov pri oblikovanju nove vlade, kar vzame zelo veliko časa, obenem pa ima tudi nekatere druge politične posledice. To je že dolgo predmet polemik in bilo je že kar nekaj predlogov, da se ta postopek poenostavi. V danem primeru pa smo želeli omogočiti, prvič, čim hitrejše oblikovanje vlade, tudi v proporcionalnem volilnem sistemu, veste, da če bi bil večinski, bi z dnem, ko bi bili znani volilni izidi, imeli tudi znano okvirno vlado. V danem primeru pa je seveda mogoče združiti dve fazi, ki ju sedaj predvideva slovenska ustava. Slovenska ustava namreč predvideva postopek, da se najprej predlaga in izglasuje z ustrezno kvalificirano večino mandatarja, se pravi, predsednika vlade. On ima potem rok, v katerem mora predložiti listo ministrov in nato se o listi ministrov v celoti glasuje še enkrat; če ni potrjena, pa se lahko tudi o posameznih kandidatih.Da bi ta postopek naredili bolj pregleden, hitrejši in s tem tudi v razvojnem smislu za samo državo bolj primeren, smo predlagali, da bi ti fazi združili. Se pravi, da bi prišli do predlogov za predsednika vlade, vsak predsednik vlade bi obenem, ko bi bil predlagan, že moral predložiti tudi listo ministrov, in nato bi se glasovalo samo enkrat. S kvalificirano večino bi se torej potrdilo hkrati predsednika vlade in listo ministrov. Se pravi, vladi bi se izrekla zaupnica in s tem bi Slovenija dobila novo vlado. Tak postopek, kot rečeno, bi bil hitrejši, bi bil zato tudi v razvojnem pomenu besede zagotovo v interesu države Slovenije. Poleg tega pa bi tudi zmanjšal tisto obdobje, ko država ne doma ne v tujini nima ustreznega predstavnika, ko gre za izvršilno vejo oblasti. Veste, da po ustavi in po drugih predpisih države Slovenije so pristojnosti vlade, ki je v odhajanju, potem ko so enkrat opravljene volitve oziroma je bila izrečena nezaupnica, saj enak postopek bi potem veljal tudi v primeru nezaupnice, zmanjšane, gre zgolj za uresničevanje tekočih poslov, tistih, ki so nujni.Obenem smo predlagali še eno poenostavitev. To pa je, da bi v primeru menjave na področju ministrov predsednik vlade sam lahko zamenjal do ene tretjine članov vlade, se pravi, do ene tretjine ministrov, v primeru pa, če bi želel zamenjati več, se pravi, da bi prišlo do menjave več kot ene tretjine ministrov v času enega mandata, pa bi po tem predlogu avtomatično moral poiskati tudi zaupnico v parlamentu, kar je tudi logično, saj bi prišlo že do bistvene spremembe sestave vlade, ki bi bila izglasovana na začetku, ob hkratnem glasovanju o ministrskem predsedniku, se pravi, predsedniku vlade, in o listi kandidatov.Toliko za uvod, da ne bom predolg. Če bo treba, z veseljem odgovorim tudi na vprašanja.«
 Predlog ustavnih sprememb v priponki.