Za funkcionarje, ki ničesar ne skrivamo, obvezno testiranje na prepovedane droge ne predstavlja težav

Zadnji dan marčevske seje poslanke in poslanci na predlog poslanske skupine SDS obravnavajo predloga zakona o obveznem testiranju funkcionarjev na prepovedane droge.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

DANIJEL KRIVEC: Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Lep pozdrav kolegicam in kolegom. V poslanski skupni Slovenske demokratske stranke smo po letu 2011 v zakonodajni postopek ponovno vložili predlog zakona o testiranju funkcionarjev na prepovedane droge. Do danes se ne tam področju ni nič spremenilo. Zakon takrat in tudi danes, ni vložen zaradi funkcionarjev, temveč zaradi javnosti, ki ima pravico izvedeti z uporabo objektivnih in učinkovitih zakonitih varovalk oziroma preverjanj, ali najvišji nosilci državne oblasti delujejo pod vplivom prepovedanih substanc.

Za funkcionarje, ki nimamo ničesar skrivati, obvezno testiranje ne predstavlja nobenih težav. Javnost pa bo razbremenjena špekulacij oziroma manipulacij, če njihovi predstavniki dejansko uživajo prepovedane droge.

Kot predlagatelji pričakujemo, da bomo tisti poslanci, ki se testiranj ne bojimo, predlog zakona tudi podprli in v nadaljevanju postopka predlagali dopolnitve in izboljšave ter tudi morebiti razširili krog funkcionarjev za obvezno in redno testiranje na prepovedane droge.

V predlogu, ki je pred nami predlagamo sledeče rešitve, ki so sicer v zakonu podrobno razdelane, navajam pa bistvene. Funkcionar se mora vsaj enkrat v koledarskem letu svojega mandata svojega mandata udeležiti testiranja na prisotnost prepovedanih drog. Testiranja funkcionarjev na prisotnost drog v organizmu izvede Institut za sodno medicino v osmih intervalih v koledarskem letu. Testiranje se mora izvajati v skladu s splošnimi mednarodno veljavnimi merili zagotavljanja kakovosti meritev in nadzora kakovosti in v skladu z zahtevami sodnomedicinske znanosti. Komisija za testiranje funkcionarjev na prepovedane droge šteje štiri člane, ki jih vsako leto imenuje predstojnik Instituta za sodno medicino. Sestavljena je iz predstavnika Instituta za sodno medicino, dveh predstavnikov novinarjev in predstavnika državnih organov. Po določitvi števila funkcionarjev s strani predstojnika Instituta za sodno medicino v vsakem posamičnem organu se za izbor funkcionarjev za vsak interval testiranja opravi žreb. S tem se zagotovi objektivnost in nepredvidljivost testiranja funkcionarjev. Če naključno izbrani funkcionar zavrne testiranje ali ne pristopi k testiranju na podlagi vabila, se domneva, da je izvid na prisotnost prepovedane droge pozitiven. Če je test pozitiven, funkcionar sam krije stroške testiranja. Predstojnik Instituta za sodno medicino v vsakokratnem testiranju naključno izbranih funkcionarjev, izdela pisno poročilo v roku 14 dni od izvedbe vsakokratnega testiranja.

Z mnenjem Vlade Republike Slovenije, ki zakonu nasprotuje, se ne moremo strinjati, ker ne navaja nikakršnih tehtnih argumentov. Vlada se v svojem mnenju večinoma sklicuje na pravico do zasebnosti funkcionarjev, pri čemer je Ustavno sodišče večkrat povedlo, da imamo funkcionarji bistveno manjšo pravico do zasebnosti, ko ostali državljani, ki pa so lahko po zakonu na delovnem mestu vedno podvrženi testiranju na prepovedane substance. Mnenje vlade je torej povsem kontradiktorno, po eni strani se torej sklicuje na zasebnost, po drugi strani pa trdi, da je testiranje za funkcionarje na prepovedane substance že urejeno v zakonu o varnosti in zdravju pri delu, pri čemer pa se sklicuje na zakonske rešitve, ki niso primerljive z našim predlogom.

Po sedanji ureditvi se lahko test za vse zaposlene opravi le, če gre za delo pod vplivom prepovedanih substanc na delovnem mestu in če se tako odloči predstojnik, kar bi za funkcionarje pomenilo dvoje. Prvič, postopek ni transparenten in objektiven, saj je povsem neupravičeno pričakovati, da bi predsednik Vlade ali minister za osebe, ki jih je sam imenoval, zahteval test na prepovedane substance ali pa da bi predsednik Državnega zbora sam arbitrarno izbiral poslance. In drugič, po sedanji ureditvi je mogoče zahtevati testiranje na prepovedane substance le če je delavec pod njihovim vplivom na delovnem mestu, ureditev pa ne omogoča ugotavljanja uživanja prepovedanih drog v daljšem časovnem obdobju. Tudi izven delovnega mesta, ko lahko uporaba drog vpliva na odločitve, ki jih funkcionar sprejema v okviru opravljanja funkcij.

Predlog zakona je pred nami v prvi obravnavi, in se v nadaljevanju še vedno lahko dopolni z drugačnimi in tudi boljšimi rešitvami, če bo seveda večinska volja poslank in poslancev, da se opravlja objektivno in transparentno testiranje na prepovedane droge poslank in poslancev ter tudi drugih funkcionarjev. Jaz verjamem, da bomo ta predlog zakona skupaj podprli.