Za energetsko in okoljsko varnost bistveno sodelovanje

Za učinkovit spopad s podnebnimi spremembami in za sočasno zagotovitev energetske varnosti je potrebna skupna evropska politika, h kateri je potrebno pritegniti tudi ostale velike onesnaževalke in porabnice energije. O tem so se danes ob začetku Strateškega foruma Bled strinjali evropski voditelji, ki so poudarili tudi pomen novih tehnologij.

Predsednik vlade Janez Janša je v uvodnem nagovoru v panelu voditeljev na temo strateških izzivov podnebnih sprememb in energetske varnosti pojasnil, da se Evropa pripravlja na povečanje raznolikosti energetskih virov. Tako je bila energetska varnost tudi na vrhu prioritet slovenskega predsedstva EU, ki se je zedinila glede ciljev ne pa tudi glede ukrepov, za njihovo uresničitev. Slednje bo predstavljajo izziv za francosko in češko predsedstvo.”Sinergija med energetsko varnostjo in podnebnimi spremembami so močna spodbuda za strukturne spremembe v Evropi,” je prepričan Janša, ki je meni, da je podobno kot za začetek evropske integracije energija ključ tudi za njeno transformacijo. Ta bo po Janševih besedah imela velik vpliv na različna področja, prinesla pa bo tudi socialno-ekonomski potencial pri ustvarjanju dobičkov in novih delovnih mest. Obnovljivi viri energije naj bi do leta 2050 zagotovili že polovico vseh osnovnih potreb po energiji, v Evropi pa naj bi na ta način proizvedli kar 70 odstotkov vse elektrike.”Seveda pa bo trajalo nekaj časa, preden se bomo lahko popolnoma zanesli na novo generacijo virov. Zato bi morali še naprej poskušati kar najbolje izkoristiti obstoječe tehnologije brez emisij, vključno z jedrsko,” je dejal Janša. Prav ideja o jedrski energiji pa je najbližje predsedniku češke vlade Mireku Topolaneku, ki meni, da obnovljivi viri energije ne bodo rešili problema pomanjkanja energije v večini držav.”V Evropi moramo računati na jedrsko energijo, preprosto zato, ker ni alternative,” je dejal Topolanek. Ob tem je opozoril na dejstvo, da je EU preveč odvisna od energije iz Rusije in Bližnjega vzhoda in kot načina za prekinitev tovrstne energetske odvisnosti omenil jedrsko energijo in inovacije. Konflikt v Gruziji po njegovem mnenju dokazuje, da se Rusija ne bo ustavila pred ničemer, da bi ohranila položaj glavne dobaviteljice energije. “Zato je v našem interesu, da najdemo skupno stališče do Rusije,” je poudaril.

Latvijski premier Ilvars Godmanis se podobno kot nekdanji avstrijski kancler Wolfgang Schüssel ni strinjal s češkim kolegom, da bi namesto skupne energetske politike morala vsaka država zagotoviti energetsko samozadostnost z jedrsko energijo. Schüssel je opozoril, da že dve tretjini obstoječih jedrskih elektrarn nima zagotovljenega mednarodnega nadzora, zato bi bilo v primeru usmeritve v jedrsko energijo poleg precejšnjih sredstev treba zagotoviti tudi varnostne ukrepe.

Godmanis je pojasnil, da so države med seboj v vsakem primeru energetsko odvisne, saj v tržnem sistemu država lahko proda drugi energijo po višji ceni, vendar potem od nje tudi kupi izdelek, ki je zaradi višje cene uporabljene energije dražji. Ob tem je Godmanis tudi opozoril, da skupna evropska energetska politika ni dovolj, ampak zahteva tudi širše partnerstvo z državami, ki imajo energetske vire, denimo z Rusijo in Kavkazom.

Schüssel je priložnost izkoristil, da je EU opozoril, da bi morala voditi preventivno diplomatsko politiko v primeru Gruzije, saj je več mesecev vedela za provokacije na tem območju. Hkrati je poudaril, da mora EU narediti dolgoročno načrt glede zagotavljanja energetske varnosti, saj se bo v naslednjih 25 letih povpraševanje po energiji samo v EU podvojilo. Še veliko večje bodo potrebe v Indiji in na Kitajskem, je opozoril Topolanek in ocenil, da v globalnem onesnaževanju Evropa igra nepomembno vlogo.

Vsi sogovorniki so se strinjali, da je nujno, da tudi drugi pomembni akterji sodelujejo z Evropi in ji sledijo glede zmanjševanja negativnih vplivov na okolje. “Sama EU ne more rešiti problema klimatskih sprememb ne glede na to, kakšne cilje si zastavimo,” je priznal Janša in izpostavil sodelovanje z ZDA in Kitajsko. Da je mogoče zagotoviti gospodarsko rast ob zmanjšanju porabe energije, pa je pokazal na primeru Danske.

(sta)