Z znanstvenim pristopom širimo polje diskurza, ki mora postaviti človeka in družbo v ospredje

V kulturnem domu v Bovcu se je odvijal znanstveni posvet v okviru tradicionalnega letnega tabora SDS v Lepeni z naslovom “Revolucija in primorska zgodba”. V kulturnem domu v Bovcu je v okviru 18. spominskega gorniškega tabora dr. Henrika Tume oz. letnega tabora SDS v Lepeni potekal znanstveni posvet z naslovom: »Revolucija in primorska zgodba«, na kateri so sodelovali zgodovinarka in raziskovalka doc. dr. Tamara Griesser Pečar, pravnik in sodelavec Študijskega centra za narodno spravo (SCNR) Boštjan Kolarič, zgodovinar dr. Stane Granda in zgodovinar mag. Renato Podberšič. V uvodu simpozija je vse zbrane pozdravil poslanec v državnem zboru Danijel Krivec.Danijel Krivec je dejal, da je tema simpozija “Revolucija in primorska zgodba” za mlade in ljudi, ki ne poznajo zgodovine zelo zanimiva in poučna še posebej zaradi njene raznolikosti. Poslanec se je zahvalil vsem organizatorjem in obiskovalcem znanstvenega simpozija.Mag. Renato Podbrešič je uvodoma predstavil temo in delil misel, ki jo je napisal Herman Hesse, da se je potrebno v tem času ponovno vprašati o vrednotah človeškega življenja. Zastavil si je vprašanje kaj je resnično živ človek, ter odgovoril, da je zgodba vsakega človeka zelo pomembna ter, da je večna in božja. Dejal je, da je vsak človek tisti, ki živi in izpolnjuje voljo narave, čudovit in vreden vsake pozornosti. Na koncu je spomnil vse, da je potrebno ohraniti spomin zgodb ter da jih je potrebno deliti s prihodnjimi generacijami. “Žalostne zgode naj bodo v opomin trpljenja in ljubezni vseh tistih, ki so morali premagati čas krutosti. Žrtve niso bile zaman in so vsekakor vredne naše pozornosti v vseh obzirnih.  Z znanstvenim pristopom širimo polje diskurza, ki mora postaviti človeka in družbo v ospredje,” je dodal in zaključil.V nadaljevanju svojega razmišljanja si je postavil vprašanje, ali je primorska zgodba res drugačna od ostale Slovenije ter odgovoril, da so bili Primorci vedno nekoliko drugačni, ne samo zaradi temperamenta, dialekta, preteklosti, vendar tudi zaradi revolucije. “Prav z revolucijo najdemo hitro skupno točko, o kateri žalostni noti smo govorili in to je na sumarem pogled žrtev, ki jih je naredila revolucija na omejenih tleh.”Povedal je, da se je za Primorce začela druga svetovna vojna že leta 1940, med službovanjem Primorcev pod Italijansko vojsko, ki je delovala s svojo armado v Severni Afriki, Vzhodni Afriki, Grčiji, Albaniji in Franciji. Omenil je, da so Primorci že v tistem času izkazovali namero po prestopanju v britansko vojsko, in sicer še pred napadom okupacijskih sil nad Jugoslavijo. Ocenil je, da je imela Primorska izrazito protifašistično usmerjeno prebivalstvo z jasnimi demokratičnimi hotenji in dodal, da so imeli Primorci samo en cilj in to je, da preženejo okupacijo Italijanov za vsako ceno. Podbreščič se je dotaknil tudi povojnih grobišč na Primorskem, ki so neraziskovana ter dejal, da bo potrebno še veliko časa preden bodo le ta odkrita in predstavljena javnosti.Doc. dr. Tamara Gresser Pečar je v splošnem okviru predstavila zgodovino druge svetovne vojne na slovenskem. Dejala je, da kdor hoče zgodovinsko in pravno presojati razmere na slovenskih tleh med drugo svetovno vojno mora upoštevati dve ravni dogajanja, in sicer okupacijo nemško, italijansko in madžarsko, na drugi strani pa revolucijo, ki je povzročila krvavo državljansko vojno. “Med Slovenci, ki so se zaradi vojne in državljanske vojne znašli v veliki stiski so se pojavila povsem različna stališča glede vprašanja, kako se soočiti z usodo naroda in katero prihodnost naj Slovenija izbere,” je dejala ga. Pečar. Dotaknila se je tudi načina razmišljanja tradicionalnih strank, ki so podpirale kontinuiteto kraljevine Jugoslavije, po vojni pa prepuščale odločanje glede načina vladavine ljudem, ter primerjala komunistična partijo, ki je bila od leta 1920 v ilegali, med vojno pa si je prizadevala za nasilni prevrat družbenega reda in prevzem oblasti. V zaključku je predstavila delovanje komunistične partije na slovenskih tleh med drugo svetovno vojno in po njej.Boštjan Kolarič je dejal, da predstavljajo hudodelstva proti človečnosti večje razsežnosti in so del sistematičnega pristopa. Dejal je, da je bilo, po sedaj znanih podatkih, na ozemlju Slovenije po koncu druge svetovne vojne ubitih 130.000 ljudi, in sicer med majem in julijem leta 1945. Izpostavil je genocid, ki je najhujša oblika hudodelstva zoper človečnosti, ki se razlikuje od navadnega hudodelstva po tem, da mora biti pri genocidu podan namen, da se določena skupina ljudi uniči deloma ali v celoti. “Ta skupina je lahko združena na podlagi rasne, politične, verske, etnične ali kulturne pripadnosti,” je dodal. Zaključil je, da imajo žrtve povojnih pobojev pravico do imena in groba, storilci pa morajo za zločine kazensko odgovarjati.Dr. Stane Granda je povedal, da je primorska zgodba zelo specifična in ni enostavna za dojemanje še posebej zaradi zgodovine Primorske in fašistične okupacije. Poudaril je, da je največja specifika na Primorskem organizacija TIGR, kjer se še danes zgodovinarji pregovarjajo glede delovanja in dogajanja okoli organizacije. “Še posebej so zanimive zgodbe o likvidaciji posameznih članov organizacije po vojnem obdobju v času komunistične oblasti,” je pripomnil. Granda se je v svojem govoru dotaknil tudi delovanja angleške obveščevalne službe na primorskih tleh v času vojne.Okrogla miza se je zaključila z zanimivo razpravo, udeleženci pa so se strinjali, da je s takšnimi dogodki potrebno nadaljevati in tako osveščati državljane o obravnavani tematiki.