Z Ženskim odborom SDS po poteh beguncev po 2. svetovni vojni

Dejanj preteklosti ni moč izbrisati, so pa lahko spoznanja in izkušnje iz preteklosti vodilo za uspešno prihodnost, predvsem pa opozorilo, da napak iz preteklosti v bodoče ne ponavljamo. Ta misel nas je vodila, da smo se v organizaciji Ženskega odbora Slovenske demokratske odpravili na strokovno ekskurzijo na avstrijsko Koroško »Po poteh beguncev po 2. svetovni vojni«.

V okviru ekskurzije, ki sta se je med drugimi udeležili predsednica Ženskega odbora Slovenske demokratske stranke in poslanka Nada Brinovšek ter generalna sekretarka SDS Alenka Jeraj, smo se 2. maja 2017 odpeljali v Celovec, kjer smo si ogledali spomenike in ustanove, ki so zaznamovale življenje in delovanje Slovencev na avstrijskem Koroškem med vojnama, po letu 1945 in danes.

Mnogi Slovenci so se po 2. svetovni vojni pred krutostjo komunistične ideologije zatekli v tujino, tudi avstrijsko Koroško, kjer so iskali zavetišče in svobodo, žal mnogi pričakovanega miru tudi onkraj naših meja niso našli, tako so nekatere vrnili v domovino, kjer jih je čakala negotova usoda, mnoge celo konec, drugi so občutili skrajnosti avstrijskega nacionalnega socializma, ki je sejal sovraštvo na avstrijskem Koroškem že med vojnama. Vendar so naši rojaki kljub številnim preprekam slovensko narodno identiteto, kulturo in jezik ohranili do danes.

Med drugim smo obiskali Mohorjevo družbo, najstarejšo samostojno ustanovo med Slovenci na Koroškem, ki deluje že od leta 1851, ustanovila sta jo prof. Andrej Einspieler in škof A. M. Slomšek. Dejavnost družbe še danes sloni na krščanskih načelih ter s svojim delovanjem in aktivnostmi neguje in širi slovenski jezik, vzpostavljajo in ohranjajo stike med Slovenci na Koroškem, v Sloveniji in po svetu, v okviru družbe delujejo tiskarna, dvojezične šole in zavetišče za šolarje, dijaški in študentski domovi in tako ohranjajo slovensko identiteto, kulturo in jezik izven naših meja.

V dvorani grbov, v prostorih deželnega zbora avstrijske Koroške smo si ogledali originalni knežji kamen s Krnskega gradu, zgodovinski simbol slovenstva, ki je na tej lokaciji razstavljen od leta 2006. Videli smo Vetrinjsko polje, kjer je maja 1945 20000 slovenskih beguncev na prostem čakalo in upalo, da se kmalu vrnejo na svoje domove, ustavili smo se še ob številnih spomenikih in znamenitostih ter ustanovah v centru Celovca in okolici, ki so tesno povezane z usodo, življenjem in delovanjem Slovencev na avstrijskem Koroškem v preteklosti in so s svojim delovanjem zaslužni za to, da na tem področju slovensko besedo slišimo še danes.