Iskanje

Pridruži se

Z zapiranjem starih udbovskih arhivov se ne da zapreti resnice

Potrebno je poznati vsa dejstva, tako dobra kot slaba, da se lahko iz njih črpa izkušnje za korake v prihodnost. Podpredsednik SDS Zvone Černač in predsednik SDM Andrej Čuš sta na novinarski konferenci spregovorila o razlogih, zaradi katerih nasprotujemo zapiranju arhivov in mednarodni akciji, v kateri so nam mednarodno podporo izrazili tudi predsednik Evropske ljudske stranke (EPP) Wilfried Martens, evropska poslanka, predsedujoča neformalni parlamentarni skupini Za spravo evropskih zgodovin Sandra Kalniete in Csaba Dömötör, predsednik podmladka Evropske ljudske stranke (YEPP).Andrej Čuš je uvodoma dejal: »V Slovenski demokratski mladini smo proti zapiranju arhivov, zato bomo 5. junija glasovali PROTI. Vest, da vlada namerava zapirati arhive, je prišla tudi na mednarodno prizorišče in moram reči, da so kritike o tem ukrepu naše vlade kar deževale. Novico so močno obsodili tudi naši sovrstniki iz mednarodnih članic podmladkov. Potrebno je poznati vsa dejstva, tako dobra kot slaba, da se lahko iz njih črpa izkušnje za korake v prihodnost. Govoriti o tem, da se zakon o arhivih ne dotika mladih, je za nas velika laž in sprenevedanje. Dostopnost do arhivov  in ogorčenje mednarodnih organizacij in podmladkov je izjemno pomembno tudi za mlade. Ne samo pomembno, ampak strateškega pomena, saj smo mladi prihodnost in prihodnost ni več le Slovenija, prihodnost je Slovenija v Evropski unija oziroma Evropska unija v Sloveniji.« V nadaljevanju je izrazil zaskrbljenost: »Kako naj mladi zagovarjamo in prenašamo vrednote iz roda v rod, ko pa skušamo s takšno zakonodajo vse zapirati. Moramo poudariti, da je resnica eden izmed temeljev naše demokracije in potrebno ji je pogledati v oči ter se z njo čimprej soočiti.«Dodal je: »Izmed mednarodnih pisem podpore ali kritik bi posebej rad izpostavil pismo Csabe Dömötörja ter njegove organizacije Fidelitas. Csaba je tudi predsednik podmladka največje Evropske ljudske stranke (YEPP), največjega evropskega političnega podmladka. Njegova podpora našim prizadevanjem za boj proti sprejetju in proti zapiranju arhivov, simbolično predstavlja podporo več kot 40 mednarodnih organizacij.«»Dejstvo je, da so vse države bivšega socialističnega bloka, ki so v Evropski uniji, sprejele zakonodajo, ki omogoča, da so arhivi odprti. Z glasovanjem proti bomo vnesli duh mednarodnosti in nov zagon v boju za demokracijo, takšno demokracijo, kakršno si članica Evropske unije, kot je Slovenija, tudi zasluži. 5. junij bo zelo pomemben, zelo pomembno bo sprejeti pravo odločitev, saj bo sprejetje prave odločitve ključnega pomena, da se zgodovina ne bo več ponovila v prihodnje. Zato v Slovenski demokratski mladini pozivamo vse, da se v nedeljo, 5. Junija, udeležijo referenduma o arhivih in z glasom PROTI glasujejo tudi za vrednote demokracije,« je zaključil Čuš. Podpredsednik SDS Zvone Černač je dejal, da v zadnjih dneh vse več ljudi spoznava škodljivost, nepotrebnost, neustreznost in v primeru novele zakona o arhivih tudi neustavnost predlaganih rešitev. »Ljudje so spoznali, da gre za slabe zakone, za zakone, ki niso v ponos mladi demokratični državi,« je prepričan in zato izrazil pričakovanje, da bodo volivke in volivci 5. junija glasovali 3x PROTI.Nato je predstavil nekaj razlogov, zaradi katerih je potrebno glasovati proti noveli zakona o arhivih.1. »Potrebno je biti proti, v kolikor želimo, da arhivi ostanejo odprti,« je pozval in pojasnil, da so arhivi formalno odprti že od leta 2006 in se v tem času ni zgodilo nič takšnega, kar bi ogrozilo nacionalne interese. Ob tem je poudaril: »Tudi tisti, ki so danes zelo glasni in zagovarjajo zaprtje teh arhivov, vključno z ministrico za kulturo, so bili leta 2006 za zakon o arhivih, ki velja«.
2. »Potrebno je biti proti, ker danes oblast zapira arhive, jutri bo zapirala drugače misleče, vmesna faza pa bo prepoved svobode govora,« meni Černač.
3. Proti je potrebno glasovati, »ker se z nikakršnim zapiranjem starih udbovskih arhivov ne da zapreti resnice. Resnica prihaja in mora priti na dan«. Kot je dejal, se praktično cela Evropa čudi, kaj leta 2011 Slovenija vendar počne. »Po tistem, ko smo na demokratičnih temeljih utemeljili našo državo, vzpostavili vse institute, slovenska oblast zapira en del arhivov bivše tajne politične policije,« je bil kritičen.Podpredsednik SDS je povedal, da tudi iz mednarodne skupnosti prejemamo veliko pisem podpore v prizadevanjih proti zapiranju arhivov. Med njimi je izpostavil podporo predsednika EPP in nekdanjega belgijskega premierja Wilfrieda Martensa, ki je med drugim dejal, da morajo arhivi služiti kot »močan opomin prihodnjim generacijam Slovencev in Evropejcev, da se komunistični nadvladi in vsem oblikam totalitarizmov ne bo nikoli več uspelo uveljaviti v Evropi«.Podporo temu, da arhivi ostanejo odprti in da ostane v veljavi zakon iz leta 2006, je izrazila tudi Sandra Kalniete, predsedujoča neformalni parlamentarni skupini ”Za spravo evropskih zgodovin”, ki jo sestavlja 38 evropskih poslancev iz šestih političnih skupin (EPP, SD, ALDE, Zeleni, ECR, in EFD) in tako uživa široko politično podporo v Evropskem parlamentu. V svojem pismu je med drugim zapisala: »Takšni ukrepi nameravajo trajno prikriti resnico o kriminalni preteklosti tajne policije totalitarnih režimov z omejevanjem dostopa strokovnjakom in posameznikom do teh zgodovinskih virov izjemnega pomena. Ti ukrepi torej omejujejo pravico državljanov do dostopa do objektivnih informacij in so zato v popolnem nasprotju z dolgo obstoječimi evropskimi vrednotami«.Černač se je naslonil na izjavo dr. Pirjevca, da se Slovenija ne sme več poosebljati v bivšem totalitarnem režimu, da je to popkovnico prekinila pred več kot 20 let in da bi bila napaka, da bi z zapiranjem arhivov začela stopati nazaj po poti bivše tajne politične policije, po bivši udbovski poti. »V kolikor želimo to pot preprečiti, moramo v nedeljo, 5. junija, na referendumu glasovati PROTI temu škodljivemu zakonu, zato da bo resnica še naprej ostala v veljavi,« je sklenil.  * Pisma podpre najdete na tej povezavi.
Obvestilo o rabi piškotkov

To spletno mesto uporablja piškotke s katerimi zagotovimo najboljšo možno uporabniško izkušnjo in piškotke s katerimi merimo obiskanost spletnega mesta. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so pomnjenje izbire jezika spletnega mesta ali merjenje časa obiska določene spletne strani.