Z zakonom se obeta oranžno lomastenje po RTV hiši
četrtek, 9. 12. 2010Vendar pa je želja po političnem prevzemu RTV hiše s strani Zaresa in Zaresove ministrice Širce, ki je zakon skupaj še z nekaterimi posamezniki pripravljala, tako velika, da jim ni dovolj, da so že na vseh vodstvenih položajih na RTV zamenjali posameznike, zdaj, želijo preko zakona narediti čistko še z vsemi tistimi novinarji, ki jim niso po godu. Tako kot so urednikovali že na POP TV in dosegli ukinitev polemičnih Trenj, sedaj želijo izvajati pritisk še na tiste kritične novinarje RTV, ki spremljajo in objavljajo napake, afere in sprenevedanja te vlade. Poslanec Andrej Magajna je povedal, da imajo pripravljene sezname za odstrel posameznikov. Danes ni več poslanec SD, saj je iz poslanske skupine izstopil, tudi zaradi groženj, ker je odkrito nasprotoval sprejetju Šircinega zakona o RTV.
Zakon, o katerem bomo 12. decembra odločali na referendumu, je nastajal na ministrstvu za kulturo po diktatu politike. Zato je navajanje, da je bilo pri pripravi zakona upoštevano mnenje strokovne javnosti, le priročna manipulacija, saj so eksperti – medijski strokovnjaki, ki so bili udeleženi in povabljeni v pripravo osnutka zakona, iz te skupine izstopili, ker niso želeli svojih strokovnih referenc predstavljati skozi zakon, ki slepo sledi ideološkim ciljem, njihovih rešitev pa sploh ne upošteva.
Zakon – kljub nekaterim javnim zavajanjem ministrice Širce in ostalih članov Pahorjeve koalicije – ne prinaša pluralnosti. Prav tako ne demokratičnosti in avtonomije. Šele naša poslanska skupina je na predlog novinarskega sindikata vložila amandma glede novinarske svobode in avtonomije, ter tako vsaj malo zaščitila novinarsko integriteto. Da ne omenjam tega, kar vedno znova ponavljata tako Majda Širca kot Majda Potrata, in sicer, da bo novi zakon prinesel kvalitetnejše in boljše programe. Precej naivno razmišljanje in floskula za zavajanje ljudi. Vsaj ministrica Širca, bi kot nekdanja ustvarjalka kulturnih oddaj na RTV-ju, lahko vedela, da programa ne ustvarja zakon, temveč ljudje.
Po omenjenem Zaresovem zakonu bomo tako priča vse večji politizaciji javnega zavoda – tako preko navidezne civilne družbe v programskem svetu, kakor tudi preko nadzorovanega poročanja o napakah vlade. Šircin zakon daje ustrezne zakonske podlage, da se na javnem zavodu RTVS izvede takšna kadrovska čistka, kot jo Zares izvaja ob projektu TEŠ 6, kjer oranžni baroni pod krinko nezakonito organizirane stavke dajejo odpoved vodji sindikata. Takšen oranžni cunami lahko pričakujemo tudi na javnem zavodu RTV Slovenija. To omogoča prav določba zakona, s katero zaposleni ne bodo več javni uslužbenci. Ob prenovi pogodb bo sledilo odpuščanje novinarjev, urednikov, tonskih snemalcev, režiserjev, montažerjev … vse z namenom zagotoviti si popolno politično prevlado in absolutno kontrolo nad vsebino. Iz javnega zavoda RTV mi posamezniki v neformalnih pogovorih že sedaj pogosto povedo, da se kadrovskih čistk, katerim podlago daje prav Zaresov zakon, zelo bojijo.Izjemno pomembna pa je tudi statusna sprememba javnega zavoda. Hibridna oblika “sui generis”, ki je predvidena za zavod RTV, je takšna, da bo iz javnega zavoda naredila mešanico gospodarske družbe in javnega zavoda, v katerem ne bodo veljala ne pravila za gospodarske družbe in ne za javne zavode, zaradi tega pa poslovanja javnega zavoda ne bo mogoče več učinkovito nadzirati. Povzročen bo pravi organizacijski kaos, na katerega opozarjajo tudi uslužbenci RTV hiše. Kot nekdanja soustvarjalka programov na RTV, sem še vedno v občasnih stikih s posamezniki, zaposlenimi v tem zavodu in njihove reakcije na Šircin zakon niso nič kaj pozitivne. In ministrica se ni prav nič potrudila, da bi argumentirano zavrnila njihove dvome in pomirila strahove.Tudi denar iz RTV prispevkov – gre za dobrih 90 milijonov evrov letno – ki ga prispevamo vsi z električnim priključkom, bo lahko poniknil v žepih nekaterih oranžnih menedžerskih navez. Primerjanje statusne oblike zavoda “sui generis” kot jo predlaga Zares v svojem zakonu o RTV z drugimi eventuelno primerljivimi statusi javnih zavodov v tujih državah, pa je pavšalno in nenatančno. V tujini obstaja vrsta podzakonskih aktov, ki urejajo delovanje tovrstnih hibridnih zavodov, v Sloveniji pa takšne zakonodaje preprosto ni.V tem tednu je mogoče pričakovati, da bodo koalicijski poslanci postregli še v z vrsto mnenj evropskih strokovnjakov, pri čemer pa je že sedaj jasno, da so mnenja cenzurirana s strani kulturnega ministrstva. Evropski strokovnjaki so namreč eksplicitno opozorili na vrsto odprtih možnosti za politično ali administrativno vmešavanje v delovanje RTVS, opozorili pa so tudi na to, da zakon najmanj na dveh področjih slabi neodvisnost RTV Slovenija. Omenjeni strokovnjaki so prav tako ocenili, da celovite analize glede zakona ne morejo zagotoviti.Za slovenski medijski prostor, ki je že tako pluralno osiromašen, bi bila prava katastrofa, da se uveljavi zakon, ki deluje zgolj po principu politično-tajkunskih apetitov. Zakon je izključno delo ministrstva oziroma politike, torej je politično popolnoma kontaminiran in tudi zato nikakor ne more delovati v smeri depolitizacije javne televizije, ampak ravno obratno. Intence Zares-a, da obvladuje RTV hišo so tako močne, da želijo ne oziraje se na posledice transformirati javni zavod v nekakšen oranžno-rdeči poligon.12. decembra je potrebno na referendumu glasovati proti zakonu o RTV in tako zagotoviti delovanje osnovnega poslanstva RTV zavoda. To pa je: zagotavljanje kakovostne in raznolike ponudbe programov in storitev, ter zagotavljanje uresničevanja ustavne pravice do obveščenosti. Eva Irgl, poslanka SDS
